Veličina Tadeja Pogačarja, ki mu jo priznava tudi največji

Foto: Profimedia

Čeprav se izjemen spomladanski del sezone Tadeja Pogačarja ni zaključil po njegovih željah – zaradi padca, zloma zapestja in operacije je trenutno na prisilnem odmoru – so neverjetne predstave mladeniča iz Klanca pri Komendi znova obudile debato. Je trenutna številka ena svetovnega kolesarstva boljša od Eddyja Merckxa?

Cristiano Ronaldo ali Lionel Messi. LeBron James ali Michael Jordan. Roger Federer, Rafael Nadal ali Novak Đoković. Lewis Hamilton ali Michael Schumacher. Praktično vsak šport, pa lahko govorimo o nogometu, košarki, tenisu, formuli ena ali kateremkoli drugemu, v svet navijaštva vnaša vprašanja in dileme, kdo je najboljši.

Pri kolesarstvu pa so te dileme zelo majhne. Velika večina ljubiteljev športa na dveh kolesih veličino tistega, ki je letvico (zaenkrat) postavil previsoko za ostale, priznava belgijski legendi. Kanibalu. Enemu in edinemu, Eddyju Merckxu.

Možakar, ki je otroštvo preživel v središču Belgije, v mestu Woluve-Saint-Pierre, ki spada v okrožje Bruslja. V profesionalnem svetu kolesarstva je vztrajal trinajst let (1965-1978), v tem času pa je zgodovinske knjige napisal povsem na novo. Kot eden najbolj kompletnih, če ne celo najbolj kompleten kolesar vseh časov, je v drugačnih kolesarskih časih zmagoval v sprintih, na najtežjih gorskih etapah in kronometrih. Po petkrat je zmagal na najbolj čislanih dirkah v svetu koles – dirki po Franciji in dirki po Italiji. Da je trojček grandtourov popoln, je bil leta 1973 najboljši tudi na dirki po Španiji.

Ob svojem imenu ima zapisanih neverjetnih 19 spomenikov, enodnevnih dirk, ki zaradi zgodovine pomenijo največ. Od tega je sedemkrat slavil na prvem v sezoni od Milana do Sanrema, še petkrat pa na tistem s startom in ciljem v Liegu z vmesnim obiskom v Bastognu.

Kanibal v volku vidi sebe

Po neverjetnih rezultatih Tadeja Pogačarja, ki se je svetovni seriji – najvišjemu nivoju kolesarstva – pridružil leta 2019 in pri 21 letih takoj zablestel, so se hitro ponudile vzporednice z Merckxom. Prva tritedenska dirka (Vuelta 2019), takoj stopničke. Debi na dirki po Franciji (2020), takoj zmaga. Leto pozneje uspešna obramba rumene majice. Zraven pa nabiranje še tedenskih in enodnevnih dirk, vključno s štirimi osvojenimi spomeniki.

Je gorenjski volk res lahko konkurenca belgijskemu kanibalu tudi na lestvici vseh časov? Celo Merckx sam je po koncu leta 2021, v katerem je Pogačar drugič osvojil Tour de France, najboljši pa je bil še na spomenikih Liege-Bastogne-Liege in po Lombardiji, dejal, da ja. Da v njem vidi svojega pravega naslednika.

Pogačar je že na svoji prvi tritedenski dirki, Vuelti 2019, stopil na stopničke. Foto: Profimedia

“Za več kolesarjev sem slišal, da so novi Merckx. Brez da bi bili zato izpolnjeni nekateri pogoji. Toda pri Tadeju mislim, da je res. Pri 23 letih ima pod pasom že dve dirki po Franciji. Čeprav je šele na začetku svoje poti, lahko izboljša moje rekorde vsaj na nekaterih dirkah. Sam pri 24 še nisem zmagal Toura. Res je pravi šampion in veselim se ga spremljati še mnoga leta,” je Slovencu popihal na dušo v pogovoru z italijanskimi mediji.

Kot eden redkih ima strast

A Belgijca, ki je v svoji 18-letni karieri (všteta so še štiri leta med amaterji) zbral neverjetnih 525 zmag (281 med profesionalci), ne navdušujejo le Pogačarjevi rezultati. Temveč tudi njegov način dirkanja. "Zelo mi je všeč. Res je kompleten, tekmuje na vseh dirkah čez leto, tekmuje na klasikah, zagotovo se bo preizkusil tudi na Roubaixu. Ni eden tistih, ki ga zanimajo zgolj etapne dirke. Kolesarstvo ni samo Giro ali Tour, kolesarstvo ima dirke od začetka do konca sezone," je dejal danes 77-letni gospod kolesarstva.

In šel še korak dlje: "Ve, kako mora delovati. Ve, kako popravljati napake in kako se izboljšati. In zato zmaguje. Vesel sem, da se na dirko ne samo pripravi, ampak si želi dirkanja. Današnji kolesarji očitno nimajo tako radi tega športa, saj za kolesarstvo potrebuješ strast. In Pogačar jo ima," je Merckx dejal po letošnji Valonski puščici, torej le nekaj dni pred nesrečnim Tadejevim padcem.

Veliko boljši začetek, kako bo v nadaljevanju?

Čeprav so se kolesarski časi od šestdesetih in sedemdesetih let minulega stoletja močno spremenili in je današnje obdobje s takratnim zelo težko primerjati, smo to vseeno storili.

Pogačar je, kot že omenjeno, prvo sezono na najvišjem nivoju (2019) končal pri 21 letih. Merckx je bil še leto mlajši (leta 1965). Slovenec je v 62 dneh dirkanja zbral osem zmag, vključno s tremi etapnimi na Vuelti, kjer je bil skupno tretji, večetapnima slavjema po Algarveju in Kaliforniji, zraven pa je postal še državni prvak v kronometru. Belgijčev začetek je bil skromnejši, v 14 dneh dirkanja je osvojil dve enodnevni dirki.

Če omenjenega pri Pogačarju ne štejete med velike uspehe, je že slabo leto dni po tem osvojil dirko po Franciji, ko je predzadnji dan v kronometru končno slavje preprečil rojaku Primožu Rogliču. Pri torej dopolnjenih 21 letih. Enako je bil star tudi Merckx, ko je prvič slavil na spomeniku Milano-Sanremo (1966). To je v naslednjih desetih letih ponovil še šestkrat, pa čeprav preizkušnja na severu Italije velja za najbolj sprintersko od petih najpomembnejših klasik, Belgijec pa je bil predvsem odličen hribolazec.

Pogačar je na prvo ’spomeniško zmago’ čakal leto dlje, roke je visoko v cilju Liege-Bastogne-Liege dvignil leta 2021, ko je bil star 22 let. Je pa zato prej zmagal na francoski pentlji, pri tem dosežku je skoraj za tri leta prehitel belgijskega šampiona (1969). Ta je sicer prvi grandtour osvojil že leto predtem, ko je bil najboljši na Giru, takrat je bil le mesec dni pred 23. rojstnim dnevom.

Takšne statistične primerjave bi lahko naštevali še noč in dan, a vendar bomo tu potegnili črto. Dejstvo je, da Pogačarju do velikega Merckxa manjka še veliko (zmag). Dejstvo je tudi, da je ob napredku kolesarstva tudi kot tehnologije danes težje zmagovati, saj je konkurenca zahtevnejša, tudi dirke pa so bolj selektivne glede na tip tekmovalcev.

Kaj počne Pogačar, se še ne zavedamo

Toda kot je o Pogačarju dejal Merckxov rojak in nekdanji športni direktor Lanca Armstronga (po dopinškem škandalu je tudi sam prejel doživljenjsko prepoved dela v kolesarstvu) Johan Bruyneel: "Gledamo enega največjih in najboljših vseh časov. Čudno pa je, ker se v tem trenutku tega ne zavedamo. Morda se bomo čez 10 ali 20 let. Prvaka dirke po Franciji v svojem življenju še nisem videl zmagovati na spomladanskih klasikah. Slišal sem, da ne bo nihče več prišel blizu Merckxa. Dejstvo je, da se Tadej z njim ne more primerjati, saj sta obdobji povsem različni. Danes pač ni mogoče štirikrat postati svetovni prvak in petkrat zmagati na Touru. A nekaj statistik ju vendarle povezuje – edina sta, ki sta zmagi v Franciji dodala še dirko po Flandriji in dirko Amstel Gold …"

Z izjemnimi besedami o Pogačarju pa ne govori le Bruyneel, ampak praktično vsi, ki karkoli pomenijo v kolesarskem svetu. A ko ti veličino priznava tudi tisti, čigar rekorde ogrožaš, so dodatne besede odveč.