Kekovo tavanje v gosti megli

FOTO: Guliverimages.

Kolumna o slovenski nogometni reprezentanci, ki je po tretjem, najbolj bolečem porazu v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo 2022, ugasnila žarek upanja, da jo bomo po 12 letih videli na velikem tekmovanju. Krivcev je več, a glavni je, kot je po splitskih 0:3 povedal tudi sam, predvsem en. Selektor Matjaž Kek.

Po sanjskem marčevskem začetku, zmagi na tekmi v Stožicah, ki pa bi se lahko hitro končala tudi drugače – do gola je prišla s precej sreče -, je Slovenija poletela zelo visoko. Sledil je silovit pristanek na trdna. Najprej je izgubila v Rusiji in potem na Cipru.

Septembra je remizirala s Slovaško, a bila bližje porazu kot zmagi. Gostje so v Stožicah vodili in dvakrat stresli okvir slovenskih vrat. Takoj za tem je v Ljubljani ob hitro dosojeni najstrožji kazni z minimalnih 1:0 padla Malta. Ob treh strelih v nasprotnikov okvir vrat. Dva od teh sta prišla z bele točke, ki označuje enajstmetrovko. Že res, da danes vsi igrajo nogomet, ampak eni ga igrajo pri Atalanti, Atleticu Madridu, Fenerbahčeju, drugi pa v Birkirkari, Hamrun Spartansu, Gziri …

Slovenija je na prvih dveh septembrskih tekmah osvojila štiri točke, kar je manj od želja, a recimo, da vseeno zadovoljivo, potem pa je prišla tekma s Hrvaško na Poljudu, ki je selektorja Matjaža Keka povsem razgalila. Svetovni podprvaki, ki so to le še v teoriji, v resnici pa je lahko selektor Zlatko Dalić včeraj računal zgolj na sedem takšnih, ki so leta 2018 v Rusiji prišli do srebra, so se na zadnjih tekmah mučili. Proti Sloveniji pa včeraj niso bili videti kot podprvaki, ampak ob Kekovi povsem zgrešeni taktiki kar kot svetovni prvaki.

Samir Handanović, Bojan Jokić, Boštjan Cesar, Marko Šuler, Mišo Brečko, Valter Birsa, Andraž Kirm, Robert Koren, Aleksandar Radosavljević, Zlatko Dedić, Milivoje Novaković. To je enajsterica Slovenije, ki je prav pod Kekom igrala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010 in se nanj tudi uvrstila. Tudi, če so ga zbudili sredi noči, jo je znal verjetno našteti vsak slovenski navijač, rojen v času Jugoslavije.

Danes? Danes selektor svoje enajsterice verjetno ne zna zdrdrati niti sam. V roke je s strani njegovega predhodnika Tomaža Kavčiča in “gasilca” Igorja Benedejčića dobil precej izdelano reprezentanco, a Kek v zadnjem času tava. Pa čeprav je imel več kot dovolj časa, da sestavi nekaj, kar bi funkcioniralo zares in trajno, ne pa zgolj na trenutke.

Njegovi zdajšnji nogometaši so se najprej “kalili” v ligi narodov 2018, se potem neuspešno potegovali za nastop na evropskem prvenstvu in se pred vstopom v nov ciklus dodatno “urili” v ligi narodov 2020, v kateri so nekaj celo naredili. Pred manj kot letom dni so namignili, da utegne biti reprezentančne agonije, ki se vleče že več kot desetletje, naposled konec. Pa je ni.

Vmes je Keku z neba padel dar v obliki nekdanjega mladega avstrijskega reprezentanta, ki govori hrvaški jezik, Sandija Lovrića, in je prinesel tudi gol za edino zmago nad Hrvati v desetih poskusih. Potem se je pojavil še super nadarjeni Benjamin Šeško, ki, čeprav je star komaj 18 let, že zabija gole na ravni, trenutno precej višji od tega, kar ponuja slovenska reprezentanca. Za RB Salzburg, ki redno nastopa v ligi prvakov.

Rezultat kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2022? Šest tekem, šest drugačnih začetnih enajsteric, 18 različnih nogometašev v njej, kar je preveč, in štirje goli v nasprotnikovih mrežah, kar je veliko premalo.

Vrhunec tavanja v javnosti precej mirnega in sproščenega, za štirimi zidovi pa, slišimo, precej živčnega selektorja, se je zgodil včeraj, ko je na igrišče pritekla enajsterica, ki je pred dnevi verjetno ne bi znal napovedati niti Kek sam.

Čeprav je v zadnjih desetih dneh vseskozi poudarjal, da v strnjenem ritmu ni imel na voljo praktično nobenega resnega treninga, je na koncu v vroči splitski školjki v ogenj od prve minute poslal nogometaše, ki so skupaj igrali prvič, morda pa tudi zadnjič. Za nameček v povsem novi, drugačni postavitvi.

Kek je skušal preigrati kolega na hrvaški klopi, pa na koncu preigral samega sebe. Približno tako, kot so na levi strani slovenske obrambe Hrvati preigravali Jureta Balkovca. Ta je v reprezentanci profitiral po zaslugi dolgoletnega reprezentanta in nekdanjega kapetana Bojana Jokića, ki je sprostil kapetanski trak za Jana Oblaka in nenadno zginil z radarja, pa po njem, čeprav vseskozi igra v močni ruski ligi, nihče ni spraševal. No, včeraj zvečer se je kdo verjetno spomnil tudi nanj.

Tiho je izginil tudi Kevin Kampl, ki bi lahko zapolnil vrzel tam, kjer Sloveniji najbolj škripa. V organizaciji na sredini igrišča. Vezist, ki je ne tako davno igral v polfinalu Lige prvakov, se je od reprezentance poslovil skupaj s selektorjem Kavčičem. Potem so na Nogometni zvezi Slovenije skupaj s selektorjem Kekom rekli, da bodo naredili vse, da ga vrnejo nazaj, nakar je željo po povratku javno izrazil tudi sam, na koncu pa je vse skupaj potihnilo. Meni nič, tebi nič in v podobni maniri je bivši reprezentant postal tudi napadalec Robert Berić in še kdo.

Tako kot so tiho s tribun na tekmah slovenske reprezentance odšli organizirani slovenski navijači, ki so (bili) gonilna sila vseh prejšnjih velikih slovenskih nogometnih uspehov. Tako na reprezentančni kot klubski ravni. Vprašajte Maribor in Zlatka Zahovića. Kek sicer vseskozi govori, da rad sliši, ko s tribun “zaropota”, a v resnici sam glede tega vprašanja nikoli jasno ne zaropota. Raje govori o sijajnem vzdušju, pa čeprav ga na tekmah slovenske reprezentance že dolgo ni bilo, in v nedogled ponavlja, da je prvi, ki prevzema odgovornost.

Kako? Morda tako, da pod vlak vrže Josipa Iličića, daleč najboljšega slovenskega reprezentanta zadnjih let? Nogometaš, ki je z mojstrovino poskrbel za gol proti Slovaški, je v Ljubljani – tako je po včerajšnji tekmi povedal tudi hrvaški selektor Dalić -, uničil Hrvaško in v Rusiji poskrbel za enega lepših golov teh kvalifikacij, po slabi predstavi na Poljudu in še slabšem odzivu ob menjavi pa pozabil igrati nogomet?

Ni, tako kot svojega posla ni pozabil opravljati večkrat dokazani trener in tudi selektor Kek. Je pa res, da že nekaj časa tava v gosti megli, ki jo je ustvaril sam. Vprašanje je le, ali bo našel pot iz nje. Če bi mu bilo ime Srečko Katanec, je zagotovo ne bi. Ob rezultatih in predvsem igri, ki jo ima, bi ga slovenska nogometna javnost zagotovo poslala v jarek.

Kekovo tavanje v gosti megli

Kakšno je tvoje mnenje o tem?