Edo Murić ob koncu prvega tedna reprezentančnih priprav pred olimpijskimi kvalifikacijami o počutju, kandidaturi za mesto v dvanajsterici, klubski negotovosti in finalu lige NBA, kjer se bori njegov prijatelj Luka Dončić.
V ponedeljek je minilo eno leto od trenutka, ko je Edo Murić v bolečinah obležal na parketu tivolske dvorane. Zaradi strgane sprednje vezi desnega kolena je izpustil celotno sezono 2023/24. Pa garaških mesecih se zdaj v Zrečah pod taktirko selektorja Aleksandra Sekulića znoji z upanjem na vrnitev pod koše, in sicer v dresu reprezentance, ki bo v začetku prihodnjega meseca nastopila na olimpijskih kvalifikacijah v Pireju. ”Na račun tega, ker sem v reprezentanci že več kot desetletje, nimam zagotovljenega mesta. Nič ni samoumevno. To je čar reprezentance. Naj selektor izbere dvanajst najboljših,” pravi 32-letni Ljubljančan, zadovoljen, ker ga poškodovano koleno ne ovira. Veseli se prvih tekem, s katerimi želi poslati jasno sporočilo tudi klubskim snubcem. Ob tem pa ne skriva, da bi najraje ostal član Cedevite Olimpije.
Po izpuščenem letu znova v reprezentančnem taboru. Kakšen je utrip?
Zelo pozitiven. Lačen sem košarke in zelo motiviran. To sem zelo pogrešal. Vidim, da so zagnani tudi soigralci. Spoznavamo se z novimi obrazi, treniramo in čakamo na vse manjkajoče.
Pred zborom ste vadili ob usmeritvah Luke Bassina. Zdaj prvič igrate tudi kontaktno košarko. Kakšen je odziv telesa, predvsem kolena?
Prav zaradi predhodnih treningov v Zrečah ne treniram po posebnem programu. Sem povsem enakopraven del ekipe. Igram, tudi košarko pet na pet. S prvim delom sem torej zadovoljen. Lahko bi rekel, da sem presegel lastna pričakovanja. Veseli me, ko vidim, da je rehabilitacijo prestal tudi Vlatko Čančar. Upam, da bova optimalno pripravljena na vse, kar nas čaka v Pireju.
Mimo tega, da že eno leto niste zaigrali na pravi tekmi, vendarle ne moremo.
Iskreno, nobenega posebnega telesnega odziva nisem čutil ob vrnitvi na treninge s telesnim stikom. Vesel sem, da treniram brez težav. Kolena ne čutim. Prihajajo prve pripravljalne tekme, na srečo bodo na sporedu kar tri. Sem samozavesten. Boril se bom pod košem in dal vse od sebe.
Lahko torej brez omahovanja napoveste vrnitev ali previdno čakate na omenjene tekme?
Ne, nisem previden. Delam s polno paro, brez zavor. Borim se. Nimam omejitev. Trdno si zaupam. Vem, kaj vse sem prestal v zadnjem letu. Te misli me delajo še močnejšega. Sem stoodstotno pri košarki. Kaj bo to pomenilo? Poglejte, kdor bo v pripravljalnem obdobju najboljši, naj nosi reprezentančni dres in pomaga Sloveniji.
Znani ste po čvrsti igri, tudi s številnimi telesnimi stiki. Če vas prav razumemo, ob tem ne čutite psihološke zavore.
Morda me kar malce straši, da te zavore ni. Po drugi strani pa je to seveda dobro. Priznam, da me to malce preseneča. Ko stopim na parket, pozabim na vse. Vem le, kaj je moja naloga. Verjamem, da lahko to potrdi tudi trener. A do Pireja je še dolga pot. Trening je nekaj, tekme so nekaj drugega. Upam, da bom takrat tudi tako odločen in samozavesten.
Ste stari maček priprav. Čutite, da so treningi prežeti z mislijo na olimpijske igre?
Prav gotovo. Olimpijske igre so največje tekmovanje. Vemo, kaj nas čaka. Letošnja naloga bo vsekakor težja kot pred tremi leti. A verjemite, da vsi neizmerno želimo v Pariz. Mnogi mislijo, da je zmagoslavje v Grčiji nemogoče. Mi se s tem ne strinjamo.
Ste ob vrnitvi v reprezentanco prevzeli tudi vlogo vokalnega vodje?
To je odgovornost. Vedno sem bil rad glasen, a na pozitiven način. Spodbujam mlajše soigralce. Naj si dovolijo igrati, naj prevzemajo odgovornost, naj bodo samozavestni. Vsi vemo, da bo reprezentanco kmalu prevzela nova generacija. Odziv mladih je dober. Uživajo, so motivirani … Naj ostane tako.
So noči zaradi finala lige NBA kaj krajše?
Ne bi bilo profesionalno, če bi na treninge hodil brez spanca. Vseeno spremljam finalne tekme. Deloma v neposrednih prenosih, deloma z zamikom. Luka Dončić … Še vedno se vse vrti okrog njega. Nima prave pomoči. Želim mu vse najboljše. Že s tem, da je Dallas popeljal v finale, je presegel pričakovanja. Naj nadaljuje in se v Slovenijo vrne zadovoljen. Nato pa se bomo borili naprej. Skupaj!
Aleksej Nikolić je ta teden tudi uradno postal član Cedevite Olimpije. Bosta soigralca?
To je moja želja, moja prioriteta. V Ljubljani sem preživel najlepša leta. Želim, da se Olimpija vrne tja, kamor spada.
Ste bili v pogovorih z novim strokovnim vodstvom kluba?
Za Cedevito Olimpijo je slaba sezona, ki se ne sme ponoviti. Zato je dobro, da sta na položaju športnega direktorja in trenerja prišla stara mačka. Vesta, kaj delata. Obenem sta previdna. Kar je prav. Želita predvideti vse situacije. Če me bosta prepoznala v zgodbi, bom vesel, če to ne bo tako, jima bom zaželel srečo in odšel v tujino. Pogovori? Da, nekaj stikov je bilo. Počakajmo.
Spored pripravljalnih tekem:
23. junija: Litva – Slovenija (Vilna)
25. junija: Slovenija-Litva (Ljubljana)
28. junija: Slovenija-Brazilija (Ljubljana)Olimpijske kvalifikacije:
2. julija: Slovenija-Hrvaška (Pirej)
4. julija: Slovenija-Nova Zelandija (Pirej)Polfinale in finale bosta 6. in 7. julija.
Olimpijske igre v Parizu bodo na sporedu med 26. julijem in 11. avgustom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje