Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Gašper Okorn v zadnjem obdobju vse, česar se dotakne, spremeni v zlato. Ni naključje, da je bil pred letom dni velika želja novomeške Krke, ki je po porazni sezoni iskala preobrat rezultatske krivulje. Košarkarski strokovnjak, ki je pred kratkim dopolnil abrahama, se je za Sportklub razgovoril o načrtih za prihodnost in razkril, kaj je njegov neusahljiv vir energije.
Po trilerju v finalu lige ABA 2, ko je Krka po podaljšku ugnala Helios Suns in tako izpolnila glavni cilj sezone – vrnitev na najvišjo raven jadranske košarke – je bil Gašper Okorn premočen do kože. “Sezona je odkljukana, zadnji mesec in pol bo le še ena velika uživancija,” je takrat dejal glavni trener Krke, potem ko so ga v garderobi zalili varovanci.
Dva tedna pozneje se je že povsem vrnil v sedanjost, a mu ekipa ni sledila. Vsaj ne vsi. Čustveno in fizično izpraznjeni so močno popustili na prvenstvenih tekmah, ki sta sledili in tako tudi prvega moža strokovnega štaba Novomeščanov opomnili, da sezona še ni končana.
Čeprav se Liga nova KBM preveša v sklepno fazo, se v dvorani Leona Štuklja vse bolj ozirajo v prihodnost. Kot je ob sproščenem kramljanju v eni od njegovih priljubljenih kavarn večkrat zatrdil Okorn, morajo izkoristiti predvsem dodaten čas, ki ga imajo pri gradnji ekipe za prihodnjo sezono.
V Novem mestu je našel Švico, se je izrazil vedno zgovorni strateg, navdušen nad finančno preudarnostjo in urejenostjo kluba. Medtem ko se zdaj s Krko vrača v “sužnjelastništvo in fevdalizem,” kot je slikovito opisal trenutno razslojenost lige ABA.
Intervju z Gašperjem Okornom
Morda za začetek skok nazaj v teden zaključnega turnirja lige ABA 2, ki se je za vas končal zelo uspešno. Izpolnjen je glavni cilj sezone.
Mislim, da smo ta teden vrhunsko opravili. Predtem že samo pripravo in nato vrhunsko še od ponedeljka do nedelje, od priprave na prvega tekmeca. Ti finalni turnirji so specifične zgodbe, ko odloča le ena tekma. Sveto sem prepričan, da poleg košarke odloča glava, psihološka priprava. Prvo tekmo proti Sutjeski smo odigrali natančno tako, kot smo želeli in so se stvari poklopile. Proti Podgorici smo kompaktno in zrelo delovali vseh 40 minut.
Finalno tekmo smo do pet minut pred koncem odigrali taktično najbolje do zdaj. Nadzorovali smo tekmo z nasprotnikom v njihovi polni dvorani. Jemali smo jim tisto, kar je njihovo glavno orožje že vso sezono in smo imeli z njim neštetokrat težave. Tekmo smo v zadnjih pet minut pripeljali z 10 točkami prednosti. Boljši scenarij bi težko spisal. Nato smo vse na glavo postavili v dveh minutah. V zadnjih minutah in podaljšku je šlo za fizično in stresno bitko. Potegnili smo daljšo slamico. Mislim, da kljub vsemu zasluženo in se prava ekipa vrača v ligo ABA. Lahko bi razpravljali o sreči, a na koncu ostane rezultat.
Je pa res treba pohvaliti organizatorje. Sama finalna tekma je bila redko videna v Sloveniji v zadnjem času. Torej polna dvorana, ko ljudje celo ostanejo pred njo, dobro vzdušje in kvalitetna tekma. Na to, kar smo videli v Domžalah, smo lahko ponosni.
Se med vami in Heliosom razvija tudi manjše rivalstvo? Nenazadnje je njihov direktor Matevž Zupančič nedolgo nazaj dejal, da so zadnja leta oni postali drugi klub v Sloveniji za Olimpijo.
To so dejstva. Helios je ekipa, ki je bila številka dve. Naredili so ta korak naprej. Rivalstvo je v letošnji sezoni izredno. Neverjetno, eni in drugi smo nabrušeni eden na drugega, kot redko kdo. To je vse pozitivno. Obojni sprejemamo rivalstvo, ni pa to grdo rivalstvo. So trde borbe, a smo obojni gentlemani. Sem pa jaz prvi v vrsti, ki sem za to, da se še Helios uvrsti v prvo ligo ABA, brez kakršnihkoli debat.
Neverjetno, da ste v takšnem finalu kljub vsemu proste mete izvajali 21/21. Stoodstotno.
Kaj takšnega je redno videno. Že sama finala prinašajo breme in nervozo. Roka se zatrese. Sploh nisem imel občutka, da mečemo 21/21. Šele po tekmi so mi povedali in sem bil šokiran. To je en element, smo pa mi ves čas poudarjali, da se finala dobiva na skoku, prostih metih in majhnemu številu izgubljenih žog, skratka na osnovah košarke. Te stvari smo izpolnili do popolnosti.
Napovedani sestanek z direktorjem Juretom Balažičem se je potem res zgodil že dan po finalu?
Da, že smo začeli delati prve korake. Pogovarjamo se in delamo analize, tudi o finančnih okvirjih. Več bo znanega po prvomajskih praznikih, ko bova imela z Juretom že neko sliko in željo. Usedla se bova s predsednikom Andražem Šuštaričem in se bodo te stvari zapeljale naprej. Imamo neverjetno veliko časa, kar je treba izkoristiti. Ne smemo gledati v zrak in čakati junij ter julij.
Spominjamo se zlatih časov Krke v evroligi. Se vam zdi, da kljub zaledju in stabilnosti že kakšno desetletje ne dosega tega, kar bi lahko in bi lahko bila večji igralec v regiji?
To je treba pogledati v luči časa. Krka je finančno tako urejen klub, da v teh prostorih kaj takšnega še nisem videl. Kot bi bil v Švici. V luči časa pa so se vložki Krke kot generalnega pokrovitelja v času evrolige, ali ko je bil tukaj trener še Aleksandar Đikić, nekoliko zmanjšali. Za slovenske prostore so še vedno v redu, za tisto zgodbo pa je to precejšnja razlika. Moja želja je, da Krka v prihodnje ne ponovi napak iz lanske in predlanske sezone.
O kakšnih napakah govoriva?
To pomeni, da je ekipa zdrava, jedro morajo biti Slovenci in da se dogradi, torej s tujci, za raven, ki jo igramo. Tujci kot so Mate Vucić, Radosav Spasojević in če tukaj prištejemo še Roka Stipčevića in Jana Špana, ki so jedro ekipe, je zaključni turnir odgovor, zakaj so bili pripeljani. Enako je treba delati zdaj. Imeti zdravo svoje jedro in dodati dodano vrednost. Tujec je zato, ker ti svojega nimaš. In tukaj je treba nadgraditi. Ekipa mora imeti rep in glavo. Ni potrebna tako velika korekcija proračuna, kot bi bila potrebna v Heliosu. Manjša korekcija in bo zgodba, to sem prepričan, videti zelo v redu.
Kako so vas sicer sprejeli v Novem mestu?
V Novem mestu je bila zgodba precej enostavna. Bil sem želja Krke. Povedal sem jim svoje želje, da me ne zanima delo za eno leto, na kratek rok, temveč bi se pogovarjal o treh letih. Ko smo prišli na isti imenovalec, nisem imel več zadržkov. Pritisk je bil, ker sem bil v ligi ABA 2 skoraj zagotovo najbolj plačan trener in z največjim renomejem, pričakovalo se je od mene, da smo tam, kjer smo. Recimo, da sem zdaj to povrnil. Tudi to je pomembna stvar, saj bomo zato še lažje korakali naprej. Cilj je bil, da se letos vrnemo v ligo ABA. Da se drugo leto tam stabiliziramo. In v tretji sezoni ligi ABA dodamo še eno evropsko tekmovanje. To je naša časovnica, ki ji zaenkrat sledimo.
Kako torej poteka gradnja ekipe za prihodnjo sezono?
Imamo jedro, kot so Jurij Macura, Robert Jurković, Miha Škedelj, Leon Stergar, Andrej Stavrov in Miha Cerkvenik. To so Slovenci, ki so stari med 20 in 23 let in so vredni zlata. Lahko igrajo ta nivo tekmovanj in se jih ob tem lahko še razvija. So tudi občasni reprezentanti Slovenije. Še bodo povedali svojo zgodbo. To je zame ključ. Njim si želimo dodati še enega Slovenca v tem starostnem razponu, pod pogodbo je še Jan Špan, tukaj imamo potem osem slovenskih igralcev. Dodali bomo še dva mladinca, za deset. To je prva faza, ki jo zdaj že izpeljujemo. Prepričan sem, da smo sposobni ta okvir urediti do sredine maja. Na to bi dodali tri tujce, ki bodo nosilci in bomo dobili sliko, ki jo želimo.
Kakšno priložnost pa trenutno ponuja liga ABA? Zdi se, da so se ustvarili razredi, med katerimi je ogromna razlika.
Liga je neverjetno razslojena. Kot včasih, ko je bilo še sužnjelastništvo in fevdalizem. Nastala je piramida, kjer štiri ekipe zelo odstopajo. Zvezda in Partizan v samem vrhu kot kralj in kraljica. Potem Budućnost in Olimpija kot princa. Potem je tukaj v zadnjem času še FMP, ki je zelo okrepil proračun. Nato sledi devet ekip, ki je lahko vsaka šesta ali štirinajsta. Krka s proračunom ne bi smela imeti težav. Potem je pa odvisno, kako se kockice sestavijo. Kakšna je razlika med Borcem in Zadrom, ki je sedmi? Ni je.
Jadranska liga je bila v zadnjih letih deležna tudi precej kritik, predvsem na Hrvaškem. Pri nas si želimo, da bi se Krka in Helios pridružila prvi ligi ABA, torej je za slovenske klube dobra?
Za hrvaške klube ni dobra, ker Hrvaška košarkarska zveza te lige ne odobrava in klubom ne dovoljuje prestavljati tekem državnega prvenstva. Torej morajo tako v prvenstvu kot ligi ABA tekmo kroga odigrati od petka do ponedeljka. Torej dve tekmi v štirih dneh. Lani sem videl, kako je to. Težko je. Si v Beogradu, pa se moraš v 24 urah vrniti do Šibenika. Od tega nima nihče nič, ne igralci, ne trenerji, niti tisti, ki gledajo košarko. Po drugi strani je hrvaška klubska košarka v krizi. Cibona, Split in Zadar so finančno šibki ter so zato nekonkurenčni.
V Sloveniji bi ob Olimpiji morali konstantno imeti dva izzivalca. Tako je bilo včasih. Slovensko prvenstvo bi moralo nekaj prinašati, da bi imelo težo. To sta dve ključni zadevi. S tem bi bila tudi Olimpija močnejša in zanimanje za košarko večje. Ta razlika med Olimpijo in ostalimi je prevelika. Težko jo bo zmanjšati, Emil Tedeschi vlaga ogromne denarje, kar je hvale vredno, a izziv za ostale.
Slovensko prvenstvo prinaša le ABA 2 ligo. Bodimo pošteni, to ni to. Prehod v Evropo je zaprt. Evroliga je zaprta združba, a to je tako Sloveniji nedosegljivo. Tudi EuroCup je zaprt. Za odlično Fibino ligo prvakov pa smo zamudili vlak, saj nihče v njo ni verjel. Vrhunski projekt, sicer ne bi v njem igralo pet klubov iz Španije, Galatasaray, Bešiktaš, Hapoel, Rytas …
Zakaj so vrata v ligo prvakov zaprta?
To je postalo tako močno tekmovanje, da tudi, če si slovenski prvak, lahko igraš le kvalifikacije. Te pa so, kdor si bo pogledal kvalifikacijske skupine, praktično neprehodne. Letos je v kvalifikacijah denimo igrala Unicaja Malaga. Kvalifikacijski turnirji so štirje, le zmagovalci se uvrstijo. Ostaja tekmovanje Eurochallenge, ki bi bil zanimiv za Krko. S tem bi slovenskim igralcem lahko ponudil dodaten korak v razvoju. Tukaj bi KZS morala pomagati pri prehodu v Evropo, če se kdo odloči za ta korak.
Ves čas se gibljete v Sloveniji in njeni bližini. Od Madžarske do Cibone in zdaj Krke. Dejali ste že, da si želite obogatiti življenjepis. Zadnje leto ste dodali kar precej, tudi dvojno krono na Hrvaškem.
Zadovoljen sem z obdobjem od leta 2016 naprej. Od zgodbe z Olimpijo do Falca. Falco je zgodba o uspehu. Madžarski prvak, ki z lahkoto igra ligo prvakov, uvršča se neposredno v skupinski del. Takrat smo prebili kvalifikacije, tudi z jedrom iz Madžarov. Od takrat je Falco stalni član. Mogoče je, če želiš. Vesel sem, da mi je uspelo tudi s Krko.
Da sem ves čas v bližini doma, pa sem se zavestno in brez pritiskov odločil pred desetimi leti, ko se mi je rodil prvi otrok. Da bo družina postala prioriteta. Več mi to pomeni, da lahko grem v šolo po otroka, da mi povesta, kaj sta tisti dan doživela, da sem zraven, ko se prvič zapeljeta s kolesom. Milijon je stvari, ki jih ne bi zamenjal za morda malce boljšo pogodbo, kjer bi bil sam v neki ‘boljši ligi’. Prej kot slej pride obdobje, ko bosta otroka rekla, ‘sej te ne rabimo več, nisi več glavni’. Tudi to bo prišlo, stara ste devet in deset let. To je tudi ključ, ki me žene in dela stabilnega, da so se zadnja leta začele nabirati lovorike.
Torej od tukaj črpate tudi vso energijo, ki jo nato delite z igralci?
Sem človek, ki se vsak dan zavedam, da delam to, kar imam rad, me izpopolnjuje in zadovoljuje. Hkrati sem še dobro plačan. Res sem hvaležen za to. Vem, da ogromno ljudi dela stvari, ki jim niso všeč in da to ni vsakomur dano, zato to cenim. Ta urejenost v družinskem okolju in neobremenjenost z nekaterimi zadevami je ključ. Sebe moraš spoznati. Tudi jaz sem drug človek, kot sem bil pred 15 leti in sem delal napako za napako. Kar se tega tiče, sem z dvema nogama na tleh. Nikoli me ne boste slišali o sebi govoriti v superlativih in se hvaliti. Je pa res, da ti rezultati dajejo samozavest. To ni samoumevno, če se ti to zdi, definitivno pride kazen. Prisežem, da sploh ne vem, kaj bi bilo, če ne bi počel nekaj, kar imam rad, kakšen bi bil človek. Ko se to vprašam, me je groza in kar malce strah. Kdor tega ne ceni …
Tudi Sašo Filipovski je precej govoril o tej pozitivni energiji. Tudi delala sta skupaj.
On je super dečko. Skupaj sva bila v Olimpiji, bil sem njegov pomočnik, tam sem v bistvu začel. Najprej je bil on pomočnik Tomu Mahoriču. Potem sva malce izgubila stike, a je še vedno ena ključnih oseb, da sem dobil priložnost. To sodelovanje z njim je bilo, tudi na človeški ravni, res super. Nimam slabe besede za njega.
Veliko poletje je pred slovensko košarko. Smo mala država, ki dosega velike izide, a se v zadnjem obdobju pojavljajo negativne zgodbe, kot nazadnje z Niko Barić, neposredno pred domačim evropskim prvenstvom. Tudi Aleksandru Sekuliću se je skoraj javno že iskalo naslednika, a je pet pred dvanajsto prejel zaupnico.
Kot prvo, mi smo fenomen. Nas je le dva milijona. Ne le v košarki, nasploh v športu, uspevajo nam neverjetne stvari. Kar se tiče košarke, je moment, ki ga je treba ujeti. Kot leta 2017 ob naslovu evropskega prvaka. Ne vem, če se ljudje sploh zavedajo, kaj to pomeni. Je ponovljivo, ker imamo moment. Ta moment se imenuje Luka Dončić. Ni pa tu le Luka, ob njem lahko zberemo zelo kvalitetno zasedbo. Olimpijske igre so le še dodaten dokaz. Ljudje so povsem nerealni. Nas je dva milijona, vemo, kakšna je slovenska liga. Ta reprezentanca je igrala polfinale olimpijskih iger, kjer prej sploh ni igrala. To je naddosežek, sploh nimam besed. Ste nezadovoljni, ker ni bilo finala? Vsak ima pravico do svojega mnenja. Čez prizmo časa, čez 20 let, bo šele jasno, kaj to pomeni.
Lani so bili na evropskem prvenstvu cilji visoki, to je pravilno, ne smeš biti skromen. Bili smo kandidati za najvišja mesta. Izpad v četrtfinalu je bil neuspeh in mislim, da nihče ni od tega bežal. Letos bo svetovno prvenstvo, kompletna Slovenija je spet kandidat za najvišja mesta. Je pa predrzno govoriti o tem, da moramo biti svetovni prvaki. Lahko smo, a treba je biti realen. Imamo ta moment in bo še nekaj časa trajal, zaradi starosti Dončića. Kar se tiče selektorja, veliko je bilo prelitega črnila, imamo ljudi, ki so odgovorni in bi morali poskrbeti, da bi bile stvari jasne.
Ženska košarka se mi zdi precej zapostavljena in to ni prav. S temi uspehi v zadnjih letih, da je začela igrati na evropskih prvenstvih in se približala vrhu, to je velik napredek. Takšen, kot uvrstitev na olimpijske igre. Nika Barić je brez dvoma ena najbolj prepoznavnih igralk, vrhunska kariera, osvajala je evroligo. Kot nagrada je tukaj domače evropsko prvenstvo, kar je smetana na torti te generacije. Ne poznam ozadja zgodbe in se ne bi vpletal, poznam pa Damirja Grgića in ga izredno cenim. Dejstvo je pa, da ne glede na vse, bi se morale stvari reševati za mizo in ne preko Facebooka, družbenih omrežij ter medijev. Usesti bi se morali za mizo in najti kompromis ter rešitev.
Pred kratkim, 9. aprila, ste praznovali abrahama.
Ja, v širšem družinskem krogu bom praznoval po sezoni, bom videl, kaj mi bo uspelo izpeljati. Z ekipo pa na predvečer finala nismo trenirali. Peljal sem jih na večerjo. Mislim, da je bila tudi to ena od ključnih stvari.
