Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Izjemna predstava, pod katero se je ob četrtkovi otvoritveni zmagi slovenske reprezentance na EuroBasketu v Kölnu podpisal Američan Mike Tobey, znova potrjuje srečno in spretno roko reprezentančnega arhitekta Radoslava Nesterovića.
”To je edinstvena priložnost, da zaigram na tej ravni. Za Američana je to redko,” je po krstnem nastopu na velikem tekmovanju dejal nekdanji košarkar Olimpije in novopečeni madžarski reprezentant Mikael Hopkins. Ob tem je, kar še zdaleč ni zanemarljivo, omenil tudi, da je na račun tega prejel potni list ene od evropskih držav, kar mu pri kroženju po klubih močno olajšuje delo in dviguje ceno. Krog je sklenjen.
Tudi pri naših drugih sosedih Hrvatih so se naposled uklonili trendu in po dolgoletnem zagovarjanju dvanajsterice brez tujca v svoje vrste znova zvabili Američana s sveže pridobljenim hrvaškim državljanstvom. Še zdaleč niso edini. Pravzaprav ima večina reprezentanc na tem prvenstvu v svojih vrstah naturaliziranega košarkarja. Tudi velika Španija. Pa Turčija. Nekateri favoriti, izstopata Srbija in Litva, sicer vztrajajo pri izključno doma vzgojenih košarkarjih, a zdi se, da je to prej izjema kot pravilo.
Pravilo, po katerem ima lahko izbrana vrsta v svojem kadru enega tujca s pridobljenim državljanstvom, nedvomno ni v sozvočju s temeljno idejo reprezentančne košarke. Ta je ob klubskem proračunskem razkazovanju mišic še toliko bolj plemenita. Pomisleki so torej lahko upravičeni, saj v velikih primerih, tudi v slovenskem, tuja okrepitev nima nikakršne predhodne povezave z novo ”domovino”. A po drugi strani izpuščanje te možnosti, na strogo športno-tekmovalni ravni, pomeni, da določena reprezentanca ni izkoristila vseh dovoljenih sredstev za končni uspeh.
To velja tudi za Slovenijo. Ta je sprva prisegala na ”mehko” naturalizacijo, kar pomeni, da je v igralski kader vključevala izključno košarkarje, ki so predhodno igrali v slovenskih klubih (Goljović, Ćapin, McDonald, Begić, Omić, Golemac …), večinoma pa so prihajali s področja nekdanje Jugoslavije. Za klasično naturalizacijo se je KZS prvič zares odločila leta 2017, ko je na pragu EuroBasketa reprezentanco okrepil Anthony Randolph. Da brez njega Slovenija ne bi bila evropskih prvak, je kar realna ocena. Sledila sta mu Jordan Morgan in Mike Tobey. Brez slednjega bi Slovenija stežka zaigrala na olimpijskih grah in EuroBasket 2022 odprla z zmago.
Z omenjenimi ameriškimi košarkarji so v vodstvu reprezentance nedvomno zadeli v polno. V prvi vrsti arhitekt v ozadju Rašo Nesterović. Za vse je značilno, da so zapolnili vrzel pod košem. Nihče ni bil pripeljan kot temeljni nosilec in najmočnejši kohezivni člen. Zapolnili so najbolj deficitarni igralski položaj, bili z igralsko kakovostjo dodana vrednost, predvsem pa so se znali zliti z ekipo.
Tobey je pravilnost izbora potrdil tudi na tekmi z Litvo, na kateri je bil prvi strelec in skakalec slovenske reprezentance, predvsem pa je navduševal z borbenostjo v raketi, v kateri je Litva izrazito močna. Njegov prispevek pa bo izjemno pomemben ali kar ključen tudi na preostalih tekmah.
