
Kdo je Anthony Davis, zaradi katerega je v enem najbolj šokantnih prestopov v zgodovini lige NBA Luka Dončić čez noč moral zapustiti Dallas?
A.D.: “Potrebujemo centra!”
R.P.: ’”Kaj praviš na Livelyja?”
A.D.: “Super bo!”
R.P.: “Okej, spakiraj kovčke.”
—
A.D.: “Hočem centra!”
R.P.: “Kaj praviš na American Airlines Center?”
—
A.D.: “Hočem nekoga velikega!”
R.P.: “V Teksasu je vse večje.”
To je par izmišljenih šaljivih dialogov med Anthonyjem Davisom in direktorjem Los Angeles Lakers Robom Pelinko, ki so zaokrožili po spletu v urah po odmevnem poslu, v katerem je Luka Dončić zapustil Dallas Mavericks in prestopil v Los Angeles Lakers, v nasprotni smeri pa je odšel eden ključnih mož verjetno najbolj slovite franšize NBA.
V zadnjih tednih je košarkar, ki v Teksasu stopa v velike Dončićeve čevlje, v Los Angelesu namreč nekajkrat javno izrazil željo po okrepitvah pod koši in zdaj po spletu naključij nehote postal tarča posmeha.

Davis je ob vsem pompu, ki je prišel z Dončićevo nepričakovano selitvijo v Kalifornijo, ostal povsem v senci slovenskega košarkarskega asa.
Zgornji dialogi pričajo tudi o tem, da je v teh dneh obravnavan precej podcenjevalno in posmehljivo, a gre vseeno za košarkarja, ki spada med najboljše na svetu.
Dovolj zgovoren je pogled na predzadnjo tekmo, ki jo je v Los Angelesu odigral – 28. januarja je pri zmagi nad Charlottom zbral kar 42 točk in dodal še 23 skokov.
V ligo NBA kot številka ena
Kdo sploh je ta 31-letnik, ki je tarča spletnih šal že vrsto let tudi zaradi svoje nevsakdanje obrvi? In ne, s tem nima težav. Ne nazadnje je nekaj besednih zvez, povezanih z njegovo obrvjo, celo patentiral.

Rodil se je v Chicagu in nase kljub primanjkljaju centimetrov na košarkarskih igriščih opozoril kot zelo mlad. Pozneje, ko je zrasel do zdajšnjih 208 centimetrov in nase navrgel 115 kilogramov, kolikor tehta danes, je postal pravcati orjak.
Krasi ga predvsem odlična igra v obrambi. Ta je bila, po besedah direktorja Dallasa Nica Harrisona, tudi glavni razlog, da je bil pripeljan v Teksas.
Po srednji šoli je kot izbor številka ena prišel na univerzo Kentucky in jo že v prvi sezoni popeljal do naslova v študentski ligi NCAA, sam pa bil izbran za najkoristnejšega igralca sezone.
To je bilo dovolj, da je, podobno kot Dončić, z 19 leti prišel v najmočnejšo košarkarsko ligo na svetu. Na naboru leta 2012 je bil s strani New Orleans Hornets izbran kot številka ena.
Še pred prihodom olimpijski naslov
Že istega poletja je z reprezentanco ZDA odpotoval na olimpijske igre v Londonu in bil najmlajši član ekipe, ki se je sprehodila do naslova.
Po prihodu iz Evrope je v prvi sezoni v ligi NBA v povprečju dosegal 13,5 točke, 5,6 skoka, asistence in 1,8 blokade na tekmo, že v naslednji sezoni povprečje izboljšal na učinek dvojnega dvojčka (20,8 točke in okroglih 10 asistenc na tekmo), potem pa le še nadaljeval pot navzgor.

V New Orleansu je odigral 466 tekem, svojo zgodbo tam pa končal z odličnim povprečjem 23,7 točke, 10,5 skoka in 2,4 blokade na tekmo.
V tem času se je uveljavil kot eden najboljših obrambnih igralcev v ligi in bil trikrat najboljši v sezoni po številu blokad. To se je zgodilo v letih 2014, 2015 in 2018. Šestkrat, neprekinjeno med letoma 2014 in 2019, je zaigral na tekmi zvezd.
Trikrat je bil kot član New Orleansa, ki se je medtem leta 2013 iz Hornets preimenoval v Pelicans, izbran v najboljšo peterko lige in blestel, toda tudi njegove odlične igre niso bile dovolj, da bi bila za večje stvari konkurenčna ekipa.
V New Orleansu se je v končnico uvrstil le dvakrat. Prvič leta 2015, ko so z njim in soigralci že v prvem krogu s 4:0 pometli poznejši prvaki Golden State Warriors, drugič pa leta 2018, ko so bili za New Orleans, takrat v drugem krogu, spet usodni Steph Curry in soigralci, ki so ob koncu sezone vnovič postali prvaki.
Prav zaradi nekonkurenčnosti ekipe je v sezoni 2018/19 zahteval prodajo in v svoji takratni ekipi povzročil kar nekaj napetosti. Prvi napad Los Angeles Lakers, ki so ga želeli pripeljati že februarja, so v New Orleansu zadržali, poletnega pa niso mogli.
Julija 2019 se je v eni največji menjav v zgodovini lige preselil v Kalifornijo. V nasprotni smeri so odšli Lonzo Ball, Brandon Ingram in Josh Hart, pelikani pa so dobili še tri izbore prvega kroga na naboru.

V Los Angelesu ekspresno do naslova
Davis je že v prvi sezoni v Staples Centru dobil, kar je sanjal – naslov svetovnega prvaka oziroma, če vprašate ameriškega sprinterskega zvezdnika Noaha Lylesa, naslov prvaka lige NBA.
V šampionski sezoni 2019/20 je v rednem delu dosegal 26,1 točke, 9,3 skoka in 2,3 blokade na tekmo, v končnici pa prestavil še prestavo višje in bil ob učinku 27,7 točke, 9,7 skoka in 1,4 blokade na tekmo ob LeBronu Jamesu najzaslužnejši za zadnji, 17. naslov Los Angeles Lakers. Tudi v tisti sezoni je bil izbran v najboljšo peterko lige.
S podobno dobrimi igrami je nadaljeval tudi v naslednjih štirih sezonah in pol, bil v tem času še trikrat imenovan za tekmo zvezd, Kalifornijo pa zapušča s povprečjem dvojnega dvojčka – 24,2 točke, 10,7 skoka, 2,5 asistence in 2,3 blokade na tekmo -, in tudi z drugim naslovom olimpijskega prvaka, ki ga je z ZDA lani osvojil v Parizu.
Odličen v obrambi in napadu, umirjen doma
Davis nedvomno spada med najboljše igralce v ligi v zadnjem desetletju, povsem pri vrhu pa je, ko beseda nanese na obrambo.
S svojim razponom rok, dolgim kar 2,27 metra, je strup za nasprotnikove košarkarje, pa tudi zelo skočen in spreten z roko je. K temu je zagotovo prispevalo dejstvo, da je kot mlajši, ko je bil precej manjši, igral kot organizator igre.

Sicer pa velja za precej umirjenega športnika, ki igra za ekipo in ne povzroča težav. Od leta 2021 je srečno poročen s svojo dolgoletno srčno izbranko Marlene Polanco, s katero imata tri otroke. Podobno kot Dončić s svojo skorajšnjo ženo Anamario svoje zasebno življenje skrbno skrivata pred javnostjo. Tako kot Luka tudi on zelo rad igra videoigrice.
Jasno je, da se bo moral v American Airlines Centru v Teksasu pošteno potruditi, da prepriča tamkajšnje navijače, ki so izgubili svojega idola, a nekaj drži kot pribito – Dallas je dobil igralca, ki spada med najboljše na svetu v obrambi, ob tem pa vedno dostavi svoje tudi v napadu.
Bi lahko Dallasu prinesel naslov? Ne bi bil prevelik šok
Njegovo povprečje točk v karieri NBA (24,2) za Dončićevim (28,6) ne zaostaja tako močno, ob tem pa velja omeniti, da ima Davis v primerjavi z Luko precej boljši odstotek meta iz igre – 52,3 odstotka proti okroglih 47,0.
Če bo zdrav, bo Anthony Teksašanom prišel še kako prav. Jim morda lahko pomaga celo do drugega naslova v zgodovini franšize, kot meni tamkajšnji direktor Harrison? Ne bi bil prevelik šok.
Ne nazadnje je navajen zmagovati. Je namreč eden od vsega osmih košarkarjev v zgodovini igre, ki se lahko pohvalijo tako s končno zmago v ligi NCAA, NBA in na olimpijskih igrah, ZDA pa je pomagal tudi do naslova svetovne prvakinje leta 2014.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje