Prihodnost Slovenije pod obročem: "Nič ne bo padlo z neba"

Saša Ciani, foto: FIBA

Pri le 20 letih nase vse bolj opozarja Saša Ciani, 206 centimetrov visok košarkar, ki trka tudi na vrata članske reprezentance. V pogovoru za Sportklub je spregovoril o odlični sezoni in izrazil zavedanje, da se mu pod obročem priložnost ponuja tudi v slovenski reprezentanci, a hkrati ničesar ne jemlje za samoumevno.

Saša Ciani je del novega vala slovenskih košarkarskih talentov, ki v zadnjih letih uspešno prestajajo preboj iz mladinske v člansko kategorijo. Predvsem nas sicer razvajajo branilci. Od superzvezdnika svetovnega formata Luke Dončića, do Žige Samarja, Gregorja Glasa, Urbana Klavžarja in nenazadnje tudi Jana Videta, ki je pred dnevi postal MVP evrolige v kategoriji do 18 let in čigar prestop med člane se že nestrpno pričakuje, a bo predvidoma zaradi selitve na slovito univerzo UCLA prišel šele leta 2024.

V 20-letnem košarkarju iz iz Šempetra pri Gorici Slovenija dobiva tudi talenta pod obročem. Igra lahko na položaju “štirice” in “petice”, za njim pa je leto kaljenja in nabiranja izkušenj v zagrebški Cedeviti junior.

“Za mano je super sezona. Tako glede razumevanja s soigralci, kot glede mojega napredka, košarkarskega in fizičnega. To je bila moja prva sezona v bolj profesionalni sredini, s sistemom, priznanim trenerjem in igralci z izkušnjami. Zelo pozitivno,” je za Sportklub dejal pred odhodom na priprave z reprezentanco do 20 let, ki jo julija čaka evropsko prvenstvo.

V Zagreb na priprave za Ljubljano

V Zagrebu se je bil prisiljen prilagoditi, a si hitro izboril pomembno vlogo. V hrvaškem prvenstvu, kjer je s Cedevito nastopal tudi proti trem klubom iz lige ABA, Ciboni, Zadru in Splitu, je v povprečju vpisal 11,1 točke, 6,9 skoka in 1,3 asistence na tekmo ter na parketu preživel slabih 22 minut. Edini minus je bil hitrejši konec sezone, potem ko ga je s parketov za kakšen mesec oddaljila bolezen.

Tam je delal pod drobnogledom odličnega strokovnjaka Damirja Mulaomerovića. Učil se je tudi od izkušenega organizatorja igre Krunoslava Simona. Oba sta nekdanja prvaka evrolige z zelo bogatima življenjepisoma. Da je odšel v hrvaško prestolnico, je bil del načrta Cedevita Olimpije, ki si ga želi v prihodnji sezoni priključiti prvemu moštvu.

“O vlogi še nisem govoril, a že pred odhodom v Zagreb je bil plan, da grem tja po napredek skozi trening in tekme. Seveda moraš imeti tudi nekaj sreče, biti na pravem mestu ob pravem času, a mislim, da če dobro treniraš in si posvečen, boš dobil svojo priložnost. Ti pa jo moraš čim bolje izkoristiti.”

Zdaj je osredotočen na mlado reprezentanco, nato bo znova razmišljal tudi o individualnem napredku. Prevsem si želi dodati met za tri točke. V Cedeviti junior ni izza črte sprožil niti enkrat. “Še vedno moram delati na svoji fizični pripravljenosti, ki jo lahko spravim za precej višjo raven, sem pa že zdaj zadovoljen z napredkom. Pa na metu, zagotovo, saj imajo zdaj tudi visoki igralci dovoljenje za met z razdalje. Če to dodam v svojo igro, bo super.”

V Olimpiji ogrodje ekipe gradijo na domačih igralcih. Dolgo je bil srce in duša moštva Jaka Blažič, ki je lani odšel v Turčijo. Še vedno sta v Stožicah med navijaču zelo priljubljena Edo Murić in Zoran Dragić. V prihodnosti bi lahko za slovenski utrip skrbeli Rok Radović, Luka Ščuka, Gregor Glas in seveda tudi Ciani.

“Zagotovo bi bilo lepo, če bi se tako odvilo. Upam, da bomo enkrat prišli na takšen nivo, kot so ga dosegli oni,” je dejal in razkril še največjo željo za prihodnost. “Nikoli ne veš, kje boš končal, a cilj je že več let evroliga. Če bom res dobro treniral, mislim, da ni neuresničljiv. Nič ni samoumevno. Nič ne bo prišlo samo od sebe. Najprej je treba dobro delati in nato izkoristiti priložnost, ko jo dobiš.”

Priložnost pod reprezentančnim obročem

Podobno zrelo razmišlja tudi, ko je govora o reprezentanci. Slovenija se sicer že vrsto let spopada s pomanjkanjem kvalitetnih visokih košarkarjev, zato se je pri iskanju rešitev zatekala k naturalizaciji tujcev. Samo od leta 2017 so si dres nadeli trije Američani, Anthony Randolph, Jordan Morgan in Mike Tobey.

“To je priložnost in dobra odskočna deska, da se tudi skozi reprezentanco zgradi boljša kariera. To je plus, a je vse na meni. Ne bo zdaj, ker ni visokih igralcev, meni vse padlo z neba. Morda sem februarja, ko sem bil del pomlajene reprezentance, tudi zato dobil večjo priložnost, kot bi jo sicer. Na drugih položajih so res vrhunski igralci, ki igrajo na visokem nivoju. Na položaju štiri in pet je pomanjkanje.”

Minut, ki mu jih je februarja proti Estoniji in Izraelu ob zaključku kvalifikacij za SP 2023 namenil selektor Aleksander Sekulić, se ni nadejal. “Lahko rečem, da sem bil ponosen, saj tega nisem pričakoval. Razmišljal sem, da ne bom imel vloge. Potem se mi je ponudila priložnost, ki mislim, da sem jo izkoristil. Ni pa to še noben dosežek, to sta bili dve tekmi, a je super izkušnja, da sem dobil pri teh letih takšne minute.”

Na obračunih z Estonijo in Izraelom je v dobrih 22 minutah igre povprečno dosegel 7,5 točke in 4,5 skoka.

Razmišlja o odjavi z nabora lige NBA

Letos se je prijavil tudi na nabor lige NBA, a se bo najverjetneje odjavil, je sporočil v pogovoru. “Ostal sem v Sloveniji, pa še zbolel sem, ko so tam potekali preizkusi in te zadeve pred naborom. Zdaj se vračam in poskušam čim bolje trenirati za prvenstvo, ki sledi, nato bomo pa videli. Zaenkrat mi nabor ni bil prioriteta.”

Bolj kot liga NBA mu je sicer bližje evroliga, je še razkril in izrazil prepričanje, da bi si v Sloveniji zaslužila še večjo prepoznavnost. Morda pa bo v prihodnosti prav Ciani povzročil povečanje zanimanja slovenskih ljubiteljev košarke za najboljše klubsko tekmovanje na stari celini.