Benjamin Šeško je najmlajši, a že eden najpomembnejših članov slovenske nogometne reprezentance, ki je odlično začela s kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2024. "Sposobni smo za velike stvari," je po novem golu povedal komajda 19-letni napadalec in spregovoril tudi o težavah, ki jih je imel nedavno pri Salzburgu.
Benjamin Šeško je s srečnim in spretnim golom, s katerim je Slovenija po 57 minutah truda zlomila trdoživi San Marino, skočil v elitno dvajseterico najboljših strelcev v zgodovini slovenske reprezentance.
Še pred 20. letom starosti, ki ga bo dopolnil do naslednje reprezentančne akcije, je na 15. mestu ujel pomembne nekdanje reprezentante, kot so Zlatan Ljubijankić, Sebastjan Cimirotić, Nastja Čeh, Klemen Lavrič, Andraž Kirm in Nejc Pečnik.
Z vsega 19 leti je postal gonilna sila reprezentance, ki je po dolgem času spet dvignila navijaški utrip. V zadnjih sedmih nastopih s slovenskim dresom je imel prste vmes pri sedmih golih. Pet zadetkov in dve asistenci.
Gol Benjamina Šeška proti San Marinu:
“Pravi diamant,” kot je v nedavnem intervjuju za Sportklub povedal tudi njegov soigralec iz slovenske garderobe Anders Vombergar. “Nogometaš, ki bo zagotovo popravil moj rekord,” pa je pred časom za našo spletno stran dejal s 35 goli najboljši strelec v zgodovini Slovenije Zlatko Zahović.
Precej zrelejše od svoje starosti velik up slovenskega in evropskega nogometa deluje tudi pred novinarskimi mikrofoni, v katere govori kot prekaljeni maček in ne fant, ki še niti ni izstopil iz najstniških let.
“Za nami sta zelo pomembni tekmi, s katerih smo prinesli to, česar smo si želeli. Naslednjih tekem se že veselim. Smo samozavestni in verjamemo, da lahko nekaj naredimo,” je povedal po zmagi, ki je Slovenijo do junija postavila na vrh skupine H kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024. Takrat Slovence čakajo Finci v gosteh in Danci doma.
“Verjamem, da sta to tekmi po mojem okusu. Na njih bom lahko pokazal svojo hitrost,” samozavestno sporoča skorajšnji napadalec RB Leipziga, v katerega bo poleti za 24 milijonov evrov prestopil iz RB Salzburga in postal najdražji nogometaš v zgodovini slovenskega nogometa.
V Salzburgu je imel nedavno sicer težave, a jih uspešno prebrodil in se vrnil na stara pota. “Bil sem v situaciji, ko sem moral pokazati, iz kakšnega testa sem. Kako se bom odzval,” je po tekmi v San Marinu spregovoril tudi o tem.
Bilo je težje od pričakovanj, a na koncu vam je uspelo. Tri točke s tekme proti San Marinu so pod streho.
Da. In to je najbolj pomembno. S prvih dveh tekem smo si želeli šestih točk, ki smo jih tudi osvojili in izpolnili cilj. Ekipa je dala vse od sebe, vsak posameznik se je potrudil po svojih najboljših močeh. Vesel sem za vsakega soigralca in tudi zase. Za nami sta zelo pomembni tekmi, s katerih smo prinesli to, česar smo si želeli. Naslednjih tekem se že veselim.
Zabili ste dva čudna, srečna gola.
Da, ampak v nogometu potrebuješ tudi srečo. Brez nje si lahko ne vem kako dober, pa ti ne bo uspelo. Mora te nagraditi tudi sreča. Vidi se, da si želimo nekam priti. Da dajemo vse od sebe in verjamemo v to, da bomo nekaj naredili. Veseli me, da smo zabili dva gola.
Kako ste sami videli vaš gol, ob katerem se je žoga odbila od vaših prsi v mrežo?
Nisem ga videl. (smeh) Šele po tem, ko je žoga končala v mreži, sem ugotovil, da sem zadel. Seveda sem zadetek z veseljem proslavil.
Po prvih 45 minutah je bil izid 0:0. Je bilo v ekipi čutiti kaj živčnosti? O čem je tekla beseda ob polčasu?
Najbolj pomembno je bilo to, da smo bili potrpežljivi. Selektor nam je govoril, da bo žoga prišla, da moramo misliti na pozitivne stvari. To smo tudi naredili, zaradi česar smo bili na koncu nagrajeni.
Dobra novica za Slovenijo je tudi ta, da je Kazahstan v skupini H premagal Dansko.
Neverjetno. Pred kratkim sem izvedel za ta rezultat in bil šokiran. Zdaj je jasno, da je bila naša zmaga v Kazahstanu še toliko bolj pomembna. Zdaj imamo še večji zagon za to, da nam uspe.
Prebudila se je očitno tudi slovenska nogometna javnost. Stožice je kljub skromnemu nasprotniku obiskalo več kot deset tisoč navijačev. Koliko vam ta podpora pomeni?
Zelo sem vesel, da so ljudje začeli prihajati na tekme in verjeti v nas. To smo si prislužili. Brez navijačev nam ne bi uspevalo. Več, kot jih bo, boljši bomo. Ko je stadion poln, je to nekaj povsem drugega. Že ob himni te malce stisne. Prisotna so čustva. Ko vidiš domače navijače, je to nekaj najlepšega. Komaj čakam na naslednjo domačo tekmo.
Očitno so navijači začeli verjeti v vas. Kaj se je v reprezentanci v zadnjem letu spremenilo?
Smo bolj samozavestni in verjamemo, da lahko nekaj naredimo. Ne bojimo se nikogar. Smo tudi potrpežljivi. Ne predajamo se, če prejmemo prvi gol. To se tudi vidi po tem, da v zadnjem času tekme v svojo korist odločamo v drugih polčasih. Dokazujemo, da smo ekipa, ki lahko naredi velike stvari. Če bo tako še naprej, lahko pridemo zelo daleč.
Junija boste kvalifikacije nadaljevali s tekmama proti Finski in Danski, ki predstavljata nekoliko večji izziv. Kaj od teh tekem pričakujete?
Zdi se mi, da sta to tekmi, ki sta nam pisani na kožo. Predvsem zame, ker bomo verjetno igrali tudi na protinapade, v katerih bom lahko pokazal svojo največjo kakovost, ki me odlikuje. Hitrost. Ne me narobe razumeti, zagotovo bosta to zahtevni tekmi, a verjamem, da bomo uspešni.
S kakšnim izkupičkom s teh dveh tekem bi bili zadovoljni?
Želimo osvojiti največ točk, kot jih lahko. Če bomo z glavo pri stvari in se bomo držali trenerjevih navodil, nam to lahko uspe.
Ste zelo mlad, podobno pa je tudi z Žanom Vipotnikom, ki je v prvih minutah v reprezentančnem dresu navdušil. Kako se ujameta?
Odlično. Dosti se druživa, igrava tudi namizni tenis.
In kdo z loparjem v roki tem zmaguje?
Kakor kdaj. Kot zapiha veter. Sva pa oba zelo dobra. To so dobri dvoboji.
Manjka pa napadalcu Maribora do vašega statusa še kar precej. Kot 19-letnik ste eden od nosilcev te reprezentance, od katerega javnost pričakuje največ. Kako se počutite v središču pozornosti?
To ni noben pritisk, ampak le potrditev tega, da ljudje verjamejo vame. Zelo sem vesel, da lahko pokažem, kaj z nam. Reprezentanca mi daje zagon. Vedno si želim, da bom na naslednji tekmi še boljši, kot sem bil.
Pa soigralci? Jim gre ta vaša priljubljenost v nos?
O tem ne razmišljam. Nimam pa občutka, da bi bilo tako. Zdi se mi, da je vse okej. Tako, kot mora biti. Tako, kot mora reprezentanca delovati.
Vsi si želimo, da bi Slovenija po dolgem času končno zaigrala na velikem tekmovanju in se uvrstila na evropsko prvenstvo v Nemčiji. Vam bo uspelo?
Za nami sta eni od najpomembnejših tekem. Na obeh smo zmagali in dosegli cilj. Moramo verjeti še naprej, ampak ostati trdno na realnih tleh. Ko pridejo naslednje tekme, moramo dati vse od sebe. Še več kot zdaj. Zdi se mi, da s tem ne bo težav. Smo ekipa, ki lahko doseže najvišje cilje.
Če se vam uspe uvrstiti v Nemčijo, vas bo tam zagotovo spremljalo na tisoče slovenskih navijačev. Dodaten motiv?
Da, to bi bilo super. Zagotovo bi bilo navijačev veliko. Po dolgem času bi se Slovenija uvrstila na veliko tekmovanje, navijači na to čakajo že res dolgo časa. Glede na to, kako ekipo imamo, nam res lahko uspe.
Po prvih dveh tekmah ste na vrhu kvalifikacijske skupine H. Kako pomembno je, da bo tako vse do junija in naslednjih tekem?
To bo za vsakega posameznika res velika motivacija. Vsi smo veseli, da lahko prihajamo v reprezentanco in igramo tekme. Bo pa težko. Ampak, če bo glava na pravem mestu, ne bi smeli imeti težav.
Za konec na hitro še o vaši klubski sezoni. Pri Salzburgu ste se v začetku leta znašli na stranskem tiru.
Da, bil sem v situaciji, ko sem moral pokazati, iz kakšnega testa sem. Kako se bom odzval. Dokazal sem, da lahko, po domače povedano, pridem iz dreka. Uspelo mi je. Dokazal sem trenerju in celemu svetu. Ne glede na to, da sem mlad.
Kaj pa se je dogajalo?
O tem ne bi govoril, bile so določene stvari. To je bila pač odločitev trenerja, s katero sem se sprijaznil. Dejal mi je, da moram popraviti določene stvari. To sem tudi naredil in bil nagrajen.
Da. Po vrnitvi na igrišče ste na derbiju proti dunajskemu Rapidu v vsega sedmih minutah zabili tri gole. Vam je kaj takega že kdaj uspelo?
Ne, kaj takega pa še nikoli. Zdaj imam cilj, da naslednjič “hat-trick” dosežem še hitreje … (smeh)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje