Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
NK Bravo je hit sezone v Prvi ligi Telemach. Skrivnost uspeha Šiškarjev smo pred ljubljanskim derbijem z Olimpijo spoznavali s pomočjo trenerja Aleša Arnola.
Današnji ljubljanski derbi med Bravom in Olimpijo bo nekaj posebnega. To bo namreč zadnji obračun teh dveh tekmecev na starem stadionu ŽAK, ki bo v naslednjih letih doživel temeljito prenovo.
ŽAK, ki je bil seveda v času vračanja med slovensko nogometno elito in pred selitvijo v Stožice tudi domači stadion Olimpije, je zadnja leta v prvi vrsti domovanje Brava. Z vidika večjega ljubljanskega soseda pa je postal predvsem neosvojljiva trdnjava, kjer so zmage zmajev postale velika redkost. Bravo je v Šiški postal strup za Olimpijo, navijači zeleno-belih so v dneh pred derbijem množično opozarjali na to, da aktualne državne prvake danes čaka izjemno težko delo.
“Te stvari vzamemo kot velik kompliment. Tudi to, da nas je določen del javnosti hitro označil za ekipo, ki se v tej sezoni ne bo borila za obstanek. A ob tem ne smemo izgubljati glave. Z vidika vodenja ekipe, kar je moja naloga, pa bo to celo oteževalna okoliščina. Ker verjamem, da bo Olimpija na tekmo prišla v boljšem mentalnem stanju, kot če bi prišla rahlo podcenjujoče,” zadevo pokomentira trener Šiškarjev Aleš Arnol.
Ljubljanski derbi med Bravom in Olimpijo si boste lahko danes s studijskim delom ogledali na Sportklubu. Začnemo ob 14.30.
V pogovoru z vodjo stroke Brava boste spoznali njegovo filozofijo, ki je klub pripeljala iz boja za obstanek do boja za Evropo, izveste pa tudi, kje so meje Ljubljančanov in kaj lahko od kluba pričakujemo v prihodnjih letih, ko ne bo več domoval na starem stadionu ŽAK.
G. Arnol, pogovarjava se v dneh, ko je na obzorju prenova športnega parka Šiška. Bravo se bo poslovil od stadiona ŽAK, vas v teh dneh zato kaj prevevajo čustva, spomini?
Zmanjka časa za sentimentalnost. Morda se bomo tega zavedali kasneje, ko se bomo preselili in se bodo tu začela dela. Tukaj smo doživeli veliko lepega, opravili ogromno dela in verjamem, da bodo spomini na to zelo lepi.
Zdaj je minilo že dobro leto dni, odkar ste glavni trener Brava. Kako je zdaj, po letu dni? Zdaj ste to verjetno že ponotranjili …
V tej vlogi se najbolje počutim. Za to sem delal skozi kariero, več sem vodil ekipe, sicer v mlajših selekcijah, kot bil pomočnik. Zagotovo je več stresa in pritiska, ampak je tudi nagrada oziroma notranje zadovoljstvo večje.
Odkar ste glavni trener, je Bravo drugačen, kot smo ga bili vajeni po Dejanom Grabićem. So se te vaše ideje o novem, drugačnem Bravu rodile, ko ste postali glavni trener, ali ste o tem razmišljali že kot pomočnik in morda v tej smeri kaj tudi svetovali takratnemu glavnemu trenerju?
Z Dejanom sva rastla kot trenerja kadetov, mladincev, oba sva bila trenerja v mlajših selekcijah reprezentance. V pogledu na nogomet imava ogromno skupnih točk. Ima pa vsak svoj pogled na to, kako naj bi igra na koncu izgledala. Glavni trener postavi osnovni koncept igre, ve, kako morajo stvari v posameznih fazah izgledati, kje prevzema več, kje prevzema manj tveganja …
To je povezano tudi s kadrom, s sposobnostmi igralcev. Kar nekaj tekem v tej sezoni smo odigrali na način, kot si ga sam želim v Bravu. Torej, da smo skozi celotno tekmo pokazali nekakšno kompletno podobo. Uspešna igra je vedno kvalitetno ravnovesje napada in obrambe. Dejstvo pa je, da pridejo tudi tekme z močnimi nasprotniki, ki te prisilijo v branjenje in hitre prehode v napad.
So pa na drugi strani tudi tekme, ko uspemo skozi posest ustvariti to ravnovesje. Si pa želim, da je ta posest usmerjena in nevarna. Posest samo zaradi posesti predstavlja tveganje, ker lahko nasprotniku podariš žogo, ko si najbolj ranljiv. Želim si, da igramo z vedno višjim tempom, hitrimi zaključki na gol, učinkovitim proti pritiskom, natančnimi prehodi iz obrambe v napad, dobro reakcijo po izgubljeni žogi. Dela je še veliko, a z marsičem sem lahko zadovoljen.
Glede na to, kakšen boj za obstanek se obeta v tej sezoni, kakšen privilegij je pravzaprav, da niste del tega, ampak se borite za vrh lestvice?
Zagotovo je to privilegij. Naša liga desetih ekip je izredno, izredno zahtevna. V treh, štirih krogih se lahko zavrti marsikaj. Na žalost imamo klubi na sredini lestvice oziroma v spodnjem delu nenehen pritisk obstanka v ligi, hkrati pa želimo vzgajati mlade igralce. Tako je okolje za razvoj igralcev bistveno zahtevnejše. Na drugi strani pa si, ko se pojavi priložnost, sami nalagamo pritisk, da skušamo doseči nekaj več.
Pred sezono smo vas, predvsem zaradi odhoda številnih nosilcev igre iz prejšnjih sezon, označili kot enega glavnih kandidatov za izpad. Zdaj se borite celo za Evropo. Koliko se je v tem času spremenila mentaliteta slačilnice? Fantje zdaj verjetno niso več presenečeni ob dobrih rezultatih …
Dobri rezultati so vedno posledica opravljenega dela. Samo rezultat pa lahko daje samozavest ekipi in trenerje. Zaupanje v način dela se posledično povečuje. Zgodilo se je nekaj tekem, kjer rezultatsko nismo bili uspešni, recimo nedavna z Aluminijem, ki pa pokažejo moč slačilnice. Domov smo šli žalostni, ne pa razočarani, ker smo vedeli, da če bomo tako igrali, bomo večkrat zmagali kot remizirali ali izgubili.
Verjamem v to, da je rezultat v nekem trenutku lahko naključje, predstava ekipe pa ne. Vesel sem, da je ekipa ponotranjila način igre, ki ga treniramo in razvijamo. Vesel sem tudi, da lahko znotraj tega igralci individualno napredujejo. Ključna stvar pa je, da gre za zelo zrelo skupino igralcev, ki prevzemajo odgovornost nase in se zavedajo, da je končni izplen v naših rokah.
Ne živimo v oblakih, vemo, kako težke tekme nas čakajo do konca sezone. Ne mislimo, da nam nekaj pripada. Ni bilo veliko tekem, ko bi nas nasprotnik pritisnil v kazenski prostor in ne bi uživali v igri. Ekipa je trenutno samozavestna, ampak v nogometu šteje vsak naslednji dan, stvari pa se hitro spreminjajo.
Od tega, da smo vas povezovali z bojem za obstanek, do tega, da na Bravo gledamo kot na kandidata za Evropo, je minilo res malo časa. Koliko se je v zadnji sezoni spremenil tudi klub kot tak? Nekatere poteze, kot je podaljšanje pogodbe z Matejem Poplatnikom, kažejo na to, da se ambicioznost počasi povečuje. Ste pripravljeni na nov korak naprej?
To je zelo zanimiva tema. Ne samo za Bravo, ampak za celoten segment slovenskih klubov, ki ima podobno zgodbo kot mi. Največja nevarnost je, če zaradi kratkoročnega uspeha ali neuspeha pozabiš, kdo si. Vsi, trenerji, igralci, športni direktor, pisarne, se morajo zavedati, kdo smo in kam želimo.
Smo ambiciozni. Zakaj ne bi imeli rekordno število točk? Zakaj ne bi napadli najvišje uvrstitve v zgodovini kluba in če bi to prineslo Evropo, tu ni nobenih zavor. Ampak ta klub pa nikoli na bo dovolil, da izgubimo glavo. Da zapravljamo finance, ki jih v klubu ni, v cilju, da dokažemo, da nekaj zmoremo, to bi bilo brezglavo. Slovensko okolje je preveč finančno podhranjeno za takšno tveganje.
Če pa igrišče pokaže, da lahko napredujemo v treningu, v skavtingu, v načinu dela, zakaj ne. Ampak ne do te mere, da bi ogrozili klubsko filozofijo. Razvoj mladih igralcev in zagotavljanje finančne stabilnosti, to bo pri nas vedno pomembno. Kar pa prinese več odhodov mladih igralcev, prodaj, prihod novih, manj izkušenih fantov. Kar pa seveda vpliva na rezultatsko zgodbo. Klubska zgodba pa je takšna, da ne smemo vse vedno gledati skozi rezultat.
Čeprav ostajate v okvirih skromnosti, pa so ti dobri rezultati in podoba poskrbeli za precej zanimivo dejstvo. V Šiško namreč v tem krogu prihaja Olimpija, na družbenih omrežjih in v pogovorih navijačev Olimpija pa vsi po vrsti opozarjajo na to, kako težko delo čaka zmaje. Morda lahko celo rečemo, da se Olimpija boji Brava, kar bi bilo pred nekaj sezonami nepredstavljivo. Kako to komentirate?
Te stvari vzamemo kot velik kompliment. Tudi to, da nas je določen del javnosti hitro označil za ekipo, ki se v tej sezoni ne bo borila za obstanek. A ob tem ne smemo izgubljati glave. Z vidika vodenja ekipe, kar je moja naloga, pa bo to celo oteževalna okoliščina. Ker verjamem, da bo Olimpija na tekmo prišla v boljšem mentalnem stanju, kot če bi prišla rahlo podcenjujoče.
Ampak s tem se prav veliko ne ukvarjamo. Vzpostavili smo kulturo v ekipi, ko se zavedamo, da bomo vredni točno toliko, kot bomo pokazali na igrišču.
Kakšen derbi pričakujete?
Pričakujem odlično Olimpijo, ki prihaja z imperativom zmage. Celje je v četrtek znova pokazalo svojo moč in sposobnost, da se hitro pobere po malce slabših rezultatih. Videli smo tudi kvalitete Aljoše Matka, ki ga dobro poznamo in vemo, kaj zmore in zna, ko najde prazen prostor v globini.
Olimpija bo prišla na tekmo v zares dobrem stanju in naša podoba bo morala biti odlična, sploh ker nismo imeli veliko časa po težki tekmi v Murski Soboti.
Trenutno imamo v slovenskem prostoru, če smo iskreni, precej nenavadno situacijo. Ste seveda predstavnik domače stroke, trenutno pa je v Prvi ligi Telemach kar devet od desetih trenerjev Slovencev. Kaj to pove o naši stroki?
V prvi vrsti sem vesel, ker verjamem v slovensko trenersko stroko. Trenerji, ki prihajamo iz različnih slovenskih okolij, imamo skupno točko v tem, da se vsi zavedamo, kako pomembno je delati in razvijati mlade igralce. Samo to lahko zagotovi razvoj trenerske stroke in slovenskega nogometa.
Da se razumemo, nihče nima nič proti tujim trenerjem, ki dodajajo vrednost ligi. Recimo z Albertom Riero, kajti njegove ekipe so igrale odlično in dosegale odličen rezultat. Ne gre za to, da cehovsko držimo svoj položaj, smo pa razočarani, če je zaupanje v domačo stroko neupravičeno prenizko. To je tako kot z igralci, tujci morajo slovensko ligo delati boljšo. In to je pošteno, ker v drugih državah gledajo povsem enako.
Če končava še z vašo prihodnostjo. Trenerska služba je nestanovitna, po eni strani imate vedno, kot pravimo, kovčke spakirane za odhod, po drugi pa lahko z dobrimi rezultati hitro ustvarite svoje ime. Kaj si vi želite v prihodnosti, kje se vidite, kam ciljate?
Sreča tega, da prideš kot trener praktično iz ničesar, je ta, da si zadovoljen z vsako priložnostjo. Nimaš veliko kredita in iz dneva v dan, iz treninga v trening in iz tekme v tekmo se moraš dokazovati. To je bilo moje izhodišče. Ko pričakovanja niso previsoka, je lažje, ampak trenerji in igralci smo ‘nastavljeni’ na način, da vedno iščemo napredek. Z vidika trenerja torej, da tvoja ekipa igra vedno boljše, da so tvoji treningi vedno boljši, da so tvoje analize vedno boljše. Gre za posel, ki se nenehno spreminja.
V tem trenutku uživam v Bravu, imamo še ogromno prostora za napredek. Trenersko se lahko razvijam, ampak, kot pravite, trenerstvo je posel, ki je nepredvidljiv in pripravljen moraš biti na vse, kar se zgodi. Je pa nogomet tako kot življenje pošten. Če dobro opravljaš svoje delo, si slej kot prej nagrajen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!