Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Poglobili smo se v kazahstanski nogomet in odgovore na vprašanje, kaj Matjaža Keka in njegove varovance čaka v četrtek, skušali poiskati tudi s pomočjo nekdanjega reprezentanta Branka Ilića, ki je v Kazahstanu prebil delček bogate kariere.
Država:
Ime Kazahstana sta v svet ponesla filmski lik Borat in kolesarsko moštvo Astana, pri katerem pedala vrtijo nekateri najboljši kolesarji na svetu, s katerimi se merita slovenska asa Tadej Pogačar in Primož Roglič.
Kazahstan, ki na vzhodu meji na Azijo, je ogromen. Po površini meri več kot 2,7 milijona kvadratnih kilometrov in je deveta največja država na svetu. Največja med tistimi, ki nimajo dostopa do morja. V državi, ki je znana predvsem po naftni in plinski industriji, ima pa tudi ogromno zalogo mineralnih virov, živi nekaj več kot 19 milijonov ljudi.
Glavno mesto s približno 800 tisoč prebivalci je Astana, v kateri bodo v četrtek zvečer prvo tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024 odigrali nogometaši Matjaža Keka.
Uradna jezika v državi sta dva. Kazaški in ruski. Kazahstan je samostojen postal leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze, zanimivo pa je, da je bil, čeprav gre za demokratično urejeno državo, od takrat pa vse do leta 2019 predsednik samo en. Nursultan Nazarbajev.
Glavno mesto: Astana.
Površina: 2.724.900 kvadratnih kilometrov.
Število prebivalcev: 19.398.331.
Časovni pas: plus pet (vzhod) in plus štiri ure (zahod).
Jezik: kazaški in ruski.
Nogomet:
Kaj pa nogomet? Kazahstan je ena od vsega petih evropskih držav, s katerimi se Slovenija ni pomerila še niti enkrat. Prvih enajst let obstoja zaradi tega, ker to sploh ni bilo mogoče. Kazahstan je od leta 1992 do 2002 namreč nastopal v Azijski nogometni zvezi (AFC). Evropski nogometni družini (UEFA) se je pridružil leta 2002. To je bila politična odločitev, ki pa v športnem smislu Kazahstanu ni prinesla nič dobrega.
Do zdaj Kazahstan, ki je na lestvici Fife trenutno 115. reprezentanca sveta (Slovenija je 62.), še nikoli ni bil niti blizu velikih tekmovanj, čeprav je v kvalifikacijah za svetovna, evropska in azijska prvenstva nastopil že enajstkrat. Še najbližje je bil uvrstitvi na azijski pokal leta 2000, ko je v svoji skupini le za točko zaostal za prvim mestom, ki bi ga popeljalo na zaključni turnir.
V novejši zgodovini je nase opozoril v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020, ko je na desetih tekmah osvojil deset točk. Takrat je prav v Astani na začetku šokiral Škotsko in jo premagal s 3:0. Dobro se je držal tudi proti veliki Rusiji, ki je do zmage z 1:0 prišla šele z golom v 89. minuti.
V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Katarju so Kazahstanci v skupini skupaj s Francijo, Ukrajino, Finsko in BiH na osmih tekmah osvojili tri točke, potem ko so kar dvakrat remizirali z Ukrajino in točko prinesli tudi z zahtevnega gostovanja v Bosni in Hercegovini.
Močno so nase opozorili v zadnji ligi narodov in se s prvim mestom iz kakovostne skupine C prebili razred višje. V skupini skupaj z Azerbajdžanom, Belorusijo in Slovaško so osvojili 13 točk. Slovake so premagali kar dvakrat.
Precej več uspehov beleži klubski nogomet. Predvsem po zaslugi Astane, ki je od leta 2009, ko je bila ustanovljena, osvojila sedem naslovov prvaka in postala najuspešnejši kazahstanski klub. Še veliko bolj je tako zaradi tega, kar ji je uspevalo v Evropi. V sezoni 2015/16 se je uvrstila v skupinski del tekmovanja lige prvakov, v sezonah 2018/19 in 2019/20 pa prišla tudi do skupinskega dela evropske lige.
Petkrat sta bila prvaka lige, v kateri trenutno nastopa 14 moštev, Aktobe in Irtysh, od leta 2014 do danes pa je to ob Astani uspelo le še dvema kluboma. Tobolu in Kairatu. Ta je leta 1960 postal prvi kazahstanski klub, ki je nastopil v prvi ligi takratne Sovjetske zveze.
Kazahstanski nogometaši si lahko obetajo tudi veliko podporo s tribun. Leta 2008 odprta Astana Arena, moderen nogometni objekt s premično streho, ki sprejme 30 tisoč gledalcev, je na evropskih tekmah po navadi polna.
Kazahstan v kvalifikacijah za velika tekmovanja:
Svetovno prvenstvo (Azija):
1998: 8 tekem, 6 točk.
2002: 6 tekem, 14 točk.Svetovno prvenstvo (Evropa):
2006: 12 tekem, 1 točka.
2010: 10 tekem, 6 točk.
2014: 10 tekem, 5 točk.
2018: 10 tekem, 3 točke.
2022: 8 tekem, 3 točke.Evropsko prvenstvo:
2008: 14 tekem, 10 točk.
2012: 10 tekem, 4 točk.
2016: 10 tekem, 4 točk.
2020: 10 tekem, 10 točk.Azijski pokal:
1996: 4 tekme, 3 točke.
2000: 4 tekme, 9 točk.
Zdajšnja reprezentanca:
Skorajda v celoti je sestavljena iz nogometašev iz kazahstanske lige. Kar sedem jih igra za trenutno vodilnega prvoligaša Tobola, šest pa jih je iz Astane. Ob tem velja omeniti, da so kazahstanski prvoligaši do zdaj odigrali le tri tekme. Prvenstvo se je torej komajda začelo.
Izven Kazahstana igrajo le trije zdajšnji reprezentanti. Vsi trije v Rusiji. Prvi zvezdnik ekipe je edini kolikor toliko znani kazahstanski nogometaš, 24-letni ofenzivni vezist moskovskega CSKA Bakhtjor Zajnutdinov, čigar tržna vrednost je pet milijonov evrov in je z naskokom najdražji kazahstanski reprezentant. Z desetimi goli v 26 nastopih je tudi vodilni strelec reprezentance. Dobra novica za Slovenijo je, da v tej sezoni ni v najboljši formi. Po 19 nastopih je njegova statistika prazna, brez gola ali asistence.
Član ruskega Zenita je 23-letni branilec Nurali Alip, na plačilnem seznamu Himkija pa je tudi njegov vrstnik, bočni branilec Lev Skvortsov, ki pa v klubski majici v tej sezoni ni odigral še niti minute.
Opozoriti velja tudi na 27-letnega napadalca Astane Abata Ajmbetova, ki je na zadnjih šestih tekmah za Kazahstan zabil tri gole in prispeval tudi asistenco, in kapetana, 32-letnega vezista Ordibasy Šmkenta Aškata Tagybergena, ki pa v 42 reprezentančnih nastopih ni dosegel še niti enega gola.
Selektor je 45-letni Rus Magomed Adijev, ki je v preteklosti vodil tudi Anži Mahačkalo, odkar je maja lani postal selektor Kazahstana, pa niza presenetljivo dobre rezultate. V devetih tekmah je zbral pet zmag, remi in tri poraze. Najraje igra v sistemu 5-4-1, ki ga lahko pričakujemo tudi tokrat.
Najboljši strelec: Bakhtjor Zajnutdinov (10 golov)
Najizkušenejši reprezentant: Sergij Mali (62 nastopov)
Tržno najdražji reprezentant: Bakhtjor Zajnutdinov (5.000.000 evrov)
Besede očividca:
O najbolj oddaljenem gostovanju v zgodovini slovenske reprezentance in ovirah, ki jih prinaša, smo se pogovarjali z Brankom Ilićem, ki je leta 2015 pol leta tam igral in kazahstanski nogomet dobro pozna.
“Kazahstance odlikuje predvsem borba do zadnjega atoma moči. So kot železni terminatorji. Ne bo nam lahko,” opozarja nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant, ki je bil z Astano leta 2015 državni prvak in ji pomagal tudi do uvrstitve v ligo prvakov. Na poti do te je s soigralci izločil tudi Maribor. Pogovarjali smo se tudi o tem.
O čem je govoril Branko Ilić:
O kazahstanski reprezentanci:
“Podobni so Rusom, a malo slabši. So zelo čvrsti in borbeni. Zdajšnje reprezentance sicer ne poznam najbolje. Prej, ko so bili v reprezentanci nekateri moji nekdanji soigralci iz Astane, je bilo drugače. Zagotovo pa ima Kazahstan dobre igralce, ki se bodo dobro pripravili na tekmo z nami. Branili se bodo, a nam lahko povzročijo nekaj težav.
Toda če se bomo dobro pripravili, v kar sem prepričan, bi morali zmagati. Če na tekmah proti takšnim reprezentancam ne mislimo le na tri točke, potem ne vem, proti komu bomo. Kazahstan je dober, ampak mi smo boljši in smo favoriti.”
O vlogi nogometa v Kazahstanu:
“Je v senci nekaterih drugih športov, predvsem hokeja na ledu. Reprezentanco sicer precej spremljajo, medtem ko so tekme domače lige zelo slabo obiskane. Spomnim se, kako začuden sem bil, ko nas je na prvenstvenih tekmah spremljalo 500 ljudi, potem pa jih je bilo v Evropi, tudi v kvalifikacijah in na tekmi z Mariborom, 30 tisoč in je bil stadion poln.
Nekega norega vzdušja sicer ne gre pričakovati. Kazahstanci nimajo prave navijaške kulture, je pa zanimivo, da so glasni vsakič, ko njihova ekipa pride na nasprotnikovo polovico. Za njih je vsaka taka situacija že priložnost, kar pove veliko.”
O ovirah, ki Slovenijo čakajo v Kazahstanu:
“Njihova največja prednost so domače tekme, ki jih igrajo na umetni travi. To so po mojih informacijah pred enim letom sicer prenovili, kar je zagotovo dobrodošlo za nas. Tam je res zelo hladno, a je stadion tak, da ga lahko v celoti prekrijejo s streho. Ko je tako, je lahko zunaj minus 20 stopinj Celzija, na igrišču pa je ničla. Ne vem, kako bo tokrat.
Težavo utegne predstavljati tudi dolga pot in peturna časovna razlika, ampak fantje morajo vse te dejavnike, na katere ne morejo vplivati, odmisliti. Glede na izkušnje, ki jih imajo igralci in tudi strokovno vodstvo, verjamem, da s tem ne bo težav.”
O utripu iz Kazahstana:
“Slišal sem se z novinarjem iz Kazahstana, ki me je, podobno kot vi zdaj, spraševal o tekmi. Iz njegovih besed sem začutil, da Kazahstanci verjamejo v pozitiven rezultat. Zavedajo se, da smo boljši, a se zagotovo ne bodo predali.”
O igranju za Astano:
“Ko sem bil pri Partizanu, sem prejel klic in se odločil, da sprejmem izziv. Lahko rečem, da mi ni žal. Tam sem bil pol leta, postali smo prvaki, kar ni bilo lahko. S Kairatom smo se borili do zadnjega kroga. Češnja na torti je bila liga prvakov, v kateri smo močno presenetili in prišli do skupinskega dela. Zasluženo, kar smo potem tudi dokazali. Proti Atleticu Madridu, Benfici in Galatasarayju smo na šestih tekmah zbrali štiri remije.”
O zmagi nad Mariborom:
“Na to tekmo nas je odlični trener, Bolgar Stanimi Stoilov, odlično pripravil. Imeli smo tudi zelo dobro ekipo, številni moji takratni soigralci so pozneje prestopili v dobre klube. Za Mariborčane je bil to velik šok, kar sem občutil tudi sam. Ampak takrat smo jih pač premagali in vzeli zalet za poznejše evropske podvige, ki so nam v tisti sezoni uspevali.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!