Zakaj se v času svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju več tisoč ljudi sredi noči zbira na ulicah mest v Bangladešu in stiska pesti za Argentino, s katero sicer nimajo prav veliko skupnega? Pokukali smo v ozadje edinstvenega družbenega fenomena, ki te dni zabava nogometni svet.

Ko se bo Argentina na stadionu Lusail z Nizozemsko danes zvečer potegovala za polfinale svetovnega prvenstva v Katarju in bo španski sodnik Antonio Mateu Lahoz označil začetek tekme, bo v Bangladešu ura ena zjutraj. Toda ulice glavnega mesta Dake, v katerem živi 22 milijonov ljudi, bodo polne. Podobno bo tudi v preostalih največjih mestih v državi Čitagongu, Rangpurju, Comilli, Barisalu, Boguri, Khulni …

Na trgih in v več dvoranah bo na deset tisoče ljudi, ki bodo buljili v velike ekrane in nestrpno pričakovali, kaj se bo na igrišču zgodilo v naslednjih dveh urah, morda še več. V zrak bodo skočili vsakič, ko se bo Lionel Messi dotaknil žoge v bližini nasprotnikovega kazenskega prostora. Grizli nohte, ko bo Rodrigo De Paul bil bitko na sredini igrišča. In si pulili lase, če bo moral v akcijo argentinski vratar Emiliano Martinez.

Bangladeš v nogometu ne igra nobene vloge. Njegova reprezentanca, ki ni bila še nikoli niti blizu uvrstitve na svetovno prvenstvo, na azijskem pokalu pa je edinkrat nastopala daljnega leta 1980 (vse štiri tekme je izgubila), je trenutno na 192. mestu Fifine lestvice, na kateri je 211 reprezentanc. Z naskokom najbolj priljubljen šport v 169-milijonski državi, ki v Južni Aziji skorajda v celoti meji na Indijo, je kriket.

Toda ko je Argentina po šoku na prvi tekmi proti Savdski Arabiji z golom Messija premagala Mehiko in začela rezultatski preobrat, so po spletu zaokrožili številni posnetki in fotografije velike evforije v Bangladešu. Posnetek, na katerem ljudje v množici od navdušenja skačejo eden čez drugega, je na družabnih omrežjih objavila tudi Fifa.

This is the power of football ❤️@Argentina fans in Bangladesh celebrating Lionel Messi's goal in the #FIFAWorldCup victory over Mexico last night 🙌🇦🇷pic.twitter.com/HSE6JGGRsw

— FIFA.com (@FIFAcom) November 27, 2022

“Hvala za podporo, ki nam pomeni ogromno,” je o podpori navijačev iz Bangladeša pred tekmo osmine finala proti Avstraliji na tiskovni konferenci govoril celo argentinski selektor Lionel Scaloni, ki se je v njo lahko prepričal tudi na lastne oči. Argentinski navijači so v Katarju najštevilčnejši tudi zaradi tega, ker jih je veliko med njimi Bangladeševcev, ki tam delajo.

“Bil sem na treh tekmah Argentine. Stal sem za golom, ko je zadel proti Mehiki. Obožujem ga. Upam, da bomo šli do konca. Moramo, to si Leo zasluži!” je razložil Shabaj Ahmed, ki v Dohi dela v urarni in je nor na argentinsko reprezentanco. Zelo podobno je tudi pri njem doma, v Bangladešu, kjer na zidovih ulic ne manjka grafitov argentinskih nogometnih ikon.

Podobno je tudi na trgih, v nakupovalnih centrih, v zabaviščnih parkih in povsod drugje. Nekateri so v argentinske barve prebarvali celo celotne hiše. Na ulicah je videti številne Messijeve drese z značilnimi belo-modrimi črtami. Njegove podobe najdete tudi na avtomobilih in celo na znamenitih rikšah.

Trg v Daki v času tekme med Argentino in Mehiko. FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

FOTO: Profimedia.

“Vsakič, ko igra Argentina, je v mestih v Bangladešu kot na festivalih. Posel cveti. Na dan prodam na stotine majic,” pove Humaira Tasneem, ki na stojnicah denar služi s prodajanjem navijaških artiklov.

“Če bo bog dal, bomo šli do finala in tam tudi zmagal,” je povedal študent Sahmsul Arefin, ki si je zadnjo tekmo proti Avstraliji ogledal na velikem trgu pred univerzo v Daki. Po ocenah agencije AFP se je samo tam zbralo več kot 12 tisoč ljudi, ki so prižigali bakle, poplesavali in pihali v znamenite vuvuzele, ki smo jih, tudi skozi oči slovenske reprezentance Matjaža Keka, spoznali v Južnoafriški republiki leta 2010.

Strah pred izgredi ob morebitnem polfinalu

Ob argentinski je v Bangladešu zelo priljubljena tudi brazilska nogometna reprezentanca. “Z nogometom je pri nas kot s politiko. Imamo dva pola, ki se prepirata med sabo,” je nogometno rivalstvo v Bangladešu razložil tamkajšnji trgovec Salim Javed, ki je na številčnejši argentinski strani. “V naši družini smo štirje za Argentino, dva pa za Brazilijo. Podobno razmerje je povsod drugje po državi,” je dodal.

Če bo Argentina danes v četrtfinalu preskočila Nizozemsko, Brazilija pa bo odpravila Hrvaško, bomo v torkovem polfinalu v Lusailu videli južnoameriški superclasico, obračun Argentine in Brazilije.

Oblasti v Bangladešu se bojijo, da bi v državi v tem primeru lahko prišlo do izgredov, zato se nanj že pripravljajo. Po lanskoletnem finalu na južnoameriškem pokalu med največjima tekmecema je bilo v Bangladešu aretiranih in poškodovanih več ljudi.

“Tako nori so kot mi!” je o bangladeški navijaški nogometni kulturi povedal Andres Yossen, novinar argentinskega medija El Destape, ki je pred dnevi prenašal pomembno kriket tekmo med Bangladešem in Indijo.

Argentinci so namreč ljubezen vrnili in začeli podpirati bangladeško kriket reprezentanco. Nastala je celo skupina argentinskih navijačev kriket reprezentance Bangladeša, ki je v zgolj enem tednu na facebooku nabrala skoraj 150 tisoč članov. Viralna je na spletu postala tudi ključna beseda #vamosbangladesh.

Začelo se je z barvno televizijo in Maradono

Kaj je torej vzrok, da sta državi, ki nimata prav nič skupnega, loči pa ju več kot 17 tisoč kilometrov, tako povezani? Svetovno prvenstvo 1986, Argentina in Diego Maradona, ki je na tistem mundialu v Mehiki blestel.

V časih razmaha barvne televizije je takrat edina televizijska postaja v državi prvič predvajala tekme svetovnega nogometnega prvenstva in Bangladeš se je zaljubil v argentinskega nogometnega boga.

Verjetno tudi zaradi tega, ker je z božjo roko na nepozabni tekmi četrtfinala ukanil Anglijo, ki v državi ni najbolj priljubljena. Bangladeš, ki se je od Pakistana odcepil leta 1971, v času osvobodilne vojne pa mu je podporo izrekla tudi priznana argentinska pesnica Victoria Ocampo, je bil v preteklosti namreč britanska kolonija.

“Ko sem bil otrok, mi je oče razlagal o Messiju in tem, kako dobra ekipa je Argentina. Ko sem postal dovolj star, da sem začel dojemati nogomet, pa sem se zaljubil v Messija. Moda je res, da v Bangladešu obstaja predvsem kriket, a ko je na sporedu svetovno prvenstvo, postanemo nori na nogomet. Ljubimo Argentino,” je ljubezen do argentinske številke 10 izrazil tudi študent Tawsif Imran.

Tudi v Bangladešu imajo novega nogometnega boga

Priljubljenost Messija, ki je septembra 2011 ob robu prijateljske tekme proti Argentini Bangladeš tudi obiskal, je v zadnjem času tam eksplodirala. “Nori smo nanj,” je to potrdil tudi Soumik Saheb. V Bangladešu Argentino obožujejo vsi. Stari, mladi, revni in bogati.

Ljubezen Bangladeša do nogometa in Argentine sicer ni nova, prisotna je že od nekdaj, a je z razmahom spleta in družabnih omrežij postala veliko izrazitejša. Po zaslugi instagrama, tiktoka, facebooka, twitterju in preostalih orodij je postala tudi obojestranska. Zdaj tudi Argentina odkrito ljubi Bangladeš.

Če boste danes pozorno pogledali po tribunah največjega stadiona v Katarju, ki bo prihodnjo nedeljo gostil tudi veliki finale letošnjega mundiala, boste na njih verjetno zagledali tudi kakšno zastavo Bangladeša.

Kako drugače zaključiti kot s tem, da je to le še en dokaz, da je nogomet pogosto še veliko več kot šport. Fenomen, ki premošča kulturne razlike in združuje ljudi.

Argentina ima v kriketu daljšo zgodovino kot Bangladeš

Presenečeni boste, a kriket, ki tam ne uživa niti približno takega ugleda kot nogomet, ima v Argentini več kot sto let daljšo zgodovino od Bangladeša. Prvo tekmo kriketa so Argentinci odigrali že daljnega leta 1868.

Nekajkrat so se Argentinci in Bangladeševci v tem športu, ki je priljubljen predvsem v državah Britanske skupnosti narodov, tudi pomerili med seboj.

Prvič 25. junija leta 1986, ko je zmagal Bangladeš. Zanimivo, le dan za tem je na stadionu Azteca v Mexico Cityju Maradona z dvema goloma pri polfinalni zmagi nad Belgijo z 2:0 Argentino popeljal v finale, v katerem je potem tudi osvojil drugi in zadnji argentinski naslov. Naključje?