Hrvati podpirajo Aleksandra Čeferina

Aleksander Čeferin si lahko na kongresu v Parizu obeta tudi hrvaško podporo. Foto: Reuters/Piroschka Van De Wouw via Guliver

Potem ko je Aleksander Čeferin ostal brez dolgoletnega čvrstega zaveznika Zvonimirja Bobana, se je vodstvo krovne hrvaške nogometne organizacije pred kongresom Evropske nogometne zveze odločno postavilo na stran prvega moža Uefe.

Medtem ko si vodstvo slovenske nogometne reprezentance v okviru pariškega kongresa Uefa obeta tekmece v novi sezoni lige narodov (žreb bo v četrtek ob 18.00, Slovenija pa bo nastopala v B ligi), pa bo na mednarodni sceni največ pozornosti deležna razprava o statutarnih spremembah. Te so se v središču pozornosti znašle tudi zaradi nenadnega odhoda Zvonimirja Bobana, tesnega zaveznika predsednika Uefe Aleksandra Čeferina.

Prvi mož evropske zveze je doslej zavračal obširne komentarje na to temo, je pa v nedavnem intervjuju za The Guardian dejal, da bo s sodelavci o tej temi razpravljal po kongresu.

Spomnimo, Boban je ob presenetljivem januarskem slovesu izrazil “nelagodje z načinom delovanja ter predlogi” in dejal, da je do trka stališč s Čeferinom prišlo pri vprašanju števila mandatov.

Zvonimir Boban. Foto: Reuters/Maxim Shemetov via Guliver

Ob tem je dan pred kongresom zanimiv odziv krovne hrvaške nogometne organizacije. Izvršni odbor HNS je pred potjo delegatov v Francijo izrazil “obžalovanje zaradi odhoda Zvonimirja Bobana z vodstvenega položaja v Uefi” V isti sapi pa so Hrvati izpostavili podporo predlaganim sprememba. “Zveza spoštuje takšno odločitev, ki ne bo vplivala na nadaljevanje kakovostnega sodelovanja med Uefo in HNS v dobro hrvaškega in evropskega nogometa. Izvršni odbor je podrobno obravnaval točke dnevnega reda kongresa in bo podprl predlagane sklepe. Zagovarjamo enotnost evropske nogometne družine in podpiramo vodstvo Uefe, ki uspešno rešuje izzive, s katerimi se sooča evropski nogomet,” so zapisali pri HNS.

Čeferin je bil za predsednika Uefe izvoljen leta 2016. Vodstvo zveze mu je nato polna mandata podelilo še v letih 2019 in 2023. V zraku pa ostaja vprašanje kandidature leta 2027. “O tem bom medije obvestil, ko bo čas za to. Iskreno, po vsem dogajanju v zadnjih letih sem res utrujen, tako da nisem povsem prepričan. A če se pravna podlaga ne spremeni, enostavno nimamo omejitve naših mandatov,” je nedavnem pogovoru za Guardian dejal 56-letni grosupeljski odvetnik.

Pričakovati je, da se bo Uefa v okviru razprave o strategiji 2024-2030 dotaknila tudi vprašanja superlige, ki po besedah predsednik Barcelone Joan Laporta še ni zaprto poglavje.