Leto, ko lahko z zadetki v ekstazo spravi milijone navijačev

Andraž Šporar. Foto: Aleš Fevžer

Na prelomnici sezone smo v Grčijo poklicali slovenskega reprezentanta Andraža Šporarja, ki ima v naslednjih mesecih dva velika cilja. Najprej želi s Panathinaikosom po dolgih letih osvojiti državni naslov, nato pa s slovensko reprezentanco spisati čim lepšo zgodbo Eura 2024 v Nemčiji.

Štirinajst let je v nogometu, kjer se včasih stvari odvijajo z neverjetno hitrostjo, zelo dolga doba. A toliko časa je minilo odkar je slovenska nogometna reprezentanca zadnjič igrala na velikem tekmovanju, ko je pod vodstvom Matjaža Keka zaigrala na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki.

Zanimivo, štirinajst let mineva tudi od zadnjega državnega naslova nogometašev Panathinaikosa, ki po sezoni 2009/2010 nikoli več niso bili grški prvaki. Vrsto let je namreč v deželi na jugu balkanskega polotoka vladal Olympiacos, tu in tam mu je kakšen naslov odvzel PAOK, lani pa ga je deteljici tik pred zdajci izmaknil njihov mestni rival AEK.

Ko iščemo skupni imenovalec slovenske nogometne reprezentance in Panathinaikosa, že od začetka lanske sezone ne najdemo samo enega, ampak kar tri. Za zeleno-bele namreč v Atenah igrajo Adam Gnezda Čerin, Benjamin Verbič in Andraž Šporar. Vsi so odigrali svojo vlogo v kvalifikacijah za uvrstitev na Euro 2024 in so še kako zaslužni za to, da bo naša država del prihajajočega spektakla v Nemčiji.

Odgovarja lahko zgolj na igrišču

Ker se v zadnjih tednih pogosto sprašujemo, v kakšni formi bodo Kekovi izbranci junija dočakali veliko tekmovanje, smo v Grčijo poklicali Andraža Šporarja. Slednji se je letos znašel v precej specifični situaciji. Čeprav igra malo, na 25 tekmah je zbral le malce več kot 1000 minut, je v tej sezoni že pri desetih golih in treh asistencah. Povedano drugače, pri zadetku sodeluje na vsakih 80 minut.

“Ne smemo pozabiti, Panathinaikos je velik klub, tu je 20 igralcev, ki so zelo pomembni. Igramo ogromno tekem, bili smo tudi v Evropi. Vsak igralec si želi vsako tekmo igrati 90 minut, trenutno ni tako, ampak na meni je, da na to odgovarjam na igrišču, ko dobim priložnost,” zadevo pokomentira Ljubljančan na začasnem delu v Atenah.

V nadaljevanju preverite, kako Šporar napoveduje letošnji lov na grški naslov, koliko mu misli že uhajajo proti Euru 2024 in zakaj ne bo dovolj samo biti tam, ampak tudi kaj doseči. S slovenskim reprezentantom smo pokomentirali tudi govorice o njegovi prihodnosti ter preverili, ali še vedno vztraja pri načrtu, da svojo kariero konča v ljubljanski Olimpiji.

V Grčiji je teden derbijev. Igrali ste pokalno tekmo z Olympiacosom, zdaj vas čaka prvenstveni derbi z AEK-om. Po drugi strani pa je to čas popolne prepovedi prisotnosti navijačev na tribunah, ki bo trajala vse do 12. februarja. Kako je igrati te velike tekme, na katerih ste bili vajeni res izjemnega navijaškega vzdušja, pred praznimi tribunami?

Situacija je res specifična. Derbije naredijo navijači, še posebej tu v Grčiji, kjer so navijači zares čustveni in živijo to podporo klubu. Tako da na sami tekmi ne bo tega pravega utripa, ampak že prej svoje naredijo mediji. Govori se res samo o teh tekmah.

Grški derbi med AEK-om in Panathinaikosom si boste lahko v nedeljo ob 19.30 v živo ogledali na Sportklubu 1.

Panathinaikos je v podobni situaciji kot lani, ko ste bili ravno tako na vrhu lestvice in tam vztrajali skorajda do konca, ko vam je naslov ‘pred nosom’ speljal AEK. Koliko bo lanskoletna izkušnja pomagala pri tem, da se vam to ne bi znova ponovilo?

Drži, smo leto dni bolj izkušeni, ko je govora o boju za naslov. Če bomo pametni, se lahko marsikaj naučimo iz lanske sezone, ko smo sami krivi, da smo zapravili prvenstvo. Letos smo spet v vodilni poziciji in naredili bomo vse, da vendarle osvojimo ta naslov, ki ga klub že dolgo čaka.

Lani je v majici Panathinaikosa dosegel 14 golov, zadel je tudi na derbiju z Olympiacosom. Foto: Guliverimage

Zadnji tedni so prinesli tudi trenersko menjavo, Panathinaikos je prevzel izkušeni Fatih Terim, katerega renome je predvsem v Turčiji izjemen. Kakšni so vaši prvi vtisi o novemu vodji stroke? Je to glede na renome celo največji trener v vaši dosedanji karieri?

Ja, trenutno zagotovo. Bomo videli, kam bo segel Ruben Amorim iz Sportinga, ampak trenutno to drži. Vidi se, da ima izkušnje, da ima karizmo. Osemkrat je z Galatasarayem osvojil prvenstvo, bil je trener Milana, Fiorentine, turške reprezentance in tako naprej. Način dela igralcem zelo ustreza, intenziteta treningov je visoka, tako da, če povzamem – stara šola!

Andraž, vaša sezona je specifična. Minutaža ni najboljša, goli vseeno ne manjkajo. Kako sami gledate na to situacijo?

Enostavno je tako, da je trenutno Fotis (Ioannidis, op. a.) projekt kluba. Moramo priznati, da igra v odlični formi. Jaz pa delam svoj posel. Ko dobim priložnost, poizkusim pomagati ekipi, dosegati zadetke in ostati v formi. Seveda bi si želel več igralnih minut, s predstavami in goli pa pritiskam na trenerja, da bi igral čim več.

Ne smemo pozabiti, Panathinaikos je velik klub, tu je 20 igralcev, ki so zelo pomembni. Igramo ogromno tekem, bili smo tudi v Evropi. Vsak igralec si želi vsako tekmo igrati 90 minut, trenutno ni tako, ampak na meni je, da na to odgovarjam na igrišču, ko dobim priložnost.

Italijanski mediji so v zadnjem obdobju pisali, da obstaja možnost za selitev v Italijo …

Ne, nobene možnosti ni, nima smisla, da sprašujete. (smeh)

Verjetno, ko nekdo igra za Panathinaikos, ga težko prepriča ponudba iz Serie B. Ali se motimo?

Ne, seveda kaj takšnega ne pride v poštev. V Panathinaikosu sem v letu in pol zabil 24 zadetkov, velikokrat sem bil mož odločitve. Zato dvomim, da bi me klub sredi sezone spustil drugam. Sploh glede na to, da se borimo za naslov prvaka. Ničesar pa ne morem reči stoodstotno, saj vsi vemo, kakšna sta nogomet in življenje. V vsakem primeru pa sem popolnoma osredotočen na to, da s Panathinaikosom osvojim državni naslov.

Andraž Šporar s soigralci vodi na lestvici grške lige. Foto: Profimedia

Pred vami bo leto prelomnic, seveda ne moremo mimo junija in Eura 2024. Nekako že kar ustaljeno vprašanje za naše sogovornike iz reprezentance je, koliko misli že uhajajo proti Nemčiji?

Še daleč je do tja, ampak seveda imamo to nekje zadaj. Saj veste, že skozi lansko leto, ko ste nas klicali med sezono, smo priznali, da imamo ves čas v mislih tudi kvalifikacije za Euro 2024. To ni nič čudnega, saj je bilo pravzaprav kar šest tekem odločilnih.

Slovenija vrsto let ni bila del tega dogodka, zato se res veselimo. Ampak pred tem ima vsak od nas zelo, zelo pomembne klubske cilje. Ostaja pa to nekje zadaj v mislih.

Igrali ste za velike klube z res izjemnimi navijači, denimo Sporting, da o Panathinaikosu sploh ne govoriva …

Ne pozabite Middlesbrough. Res imajo izjemne navijače.

Jasno, Angleži so v tem pogledu tako ali tako nekaj posebnega. Zdaj pa končno tudi v kontekstu slovenske reprezentance znova dobivamo to pravo navijaško vzdušje. Skoraj 340.000 je bilo prijav v žrebu za vstopnice za tekme Eura 2024, verjetno bo to najbolj množično gostovanje slovenskih navijačev nasploh v zgodovini države. Koliko vam to pomeni?

Sam sem prepričan, da bo to najbolj množično gostovanje navijačev, glede na to, da je nogomet šport številka ena in da je tudi logistično dokaj enostavno priti na tekme.

Stožice so bile v zaključku kvalifikacij dvakrat razprodane mesec dni vnaprej, tu ni kaj dodati. To moramo samo držati. Vrnili smo ljudi na stadione, skupaj gremo na Euro in tudi tam moramo maksimalno dobro zastopati svojo državo. Da damo tem ljudem kakšen razlog, da se veselijo. Ne pa, da smo samo tam.

V objemu Benjamina Verbiča, ki je z golom potrdil pot Slovenije na Euro. Foto: Aleš Fevžer

Ko zaključujemo debate z vami, nikoli ne moremo mimo vprašanja o tem, kako spremljate dogajanje v ‘vaši’ Olimpiji. Za zmaji je prva evropska jesen, ki je prinesla tudi zmago v Bratislavi proti klubu, ki ga vi tako dobro poznate. Kako ste spremljali to zgodovinsko uvrstitev in pot Olimpije v Evropi, ki ste jo nenazadnje tudi vi v zeleno-belem dresu dolgo lovili?

Škoda, da se ni Olimpija uvrstila v ligo Evropa, ki je še precej močnejše tekmovanje, ampak tudi uvrstitev v konferenčno ligo je izjemen uspeh. Morda smo v skupini vsi pričakovali malce boljše rezultate, ampak zavedati se moramo, da je Slovan izjemno kakovosten nasprotnik, tudi finančno zelo močan. Že nekaj let igrajo Evropo in to je bil res lep uspeh.

Je pa to zagotovo dragocena izkušnja za nogometaše Olimpije in za vodstvo, da ko igraš Evropo, ne smeš pozabiti na prvenstvo. Zaostanek za Celjem je zdaj že velik. To je za Olimpijo nekaj novega, ampak prepričan sem, da se bo v prihodnosti ta Evropa še večkrat ponovila.

Ostaja pa še vedno v vas živa ideja, da kariero končate v Olimpiji?

Zagotovo. Z Olimpijo sem sicer osvojil naslov, ampak sem klub zapustil po polovici sezone. Vseeno mislim, da je mojih 17 zadetkov kar precej pomagalo pri uspehu oziroma da sem bil med najzaslužnejšimi za lovoriko po dolgih letih. Nisem pa začutil tega slavja, dviga lovorike in to je stvar v karieri, ki je ne bi rad zamudil. Zagotovo se vidim na koncu kariere v Olimpiji in da tam zaključim nogometno pot.