Nastanek velikega Ludogorca, evropskega fenomena iz Razgrada

Delite:
Kiril Domušijev (levo), oče nogometne uspešnice iz Razgrada. FOTO: Guliverimages.

Ludogorec, ki se mudi v Murski Soboti in se bo danes zvečer v kvalifikacijah za Ligo prvakov pomeril s slovenskim prvakom Muro, je evropski nogometni fenomen. Zakaj je tako in kaj se je v majhnem mestecu na severovzhodu Bolgarije v zadnjem desetletju dogajalo?

Večerno prvo tekmo 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov med Muro in Ludogorcem si boste danes z začetkom ob 20. uri lahko ogledali v neposrednem prenosu na SK1.

Medtem ko CSKA in Levski, na klopi katerega je v prejšnji sezoni sedel Slaviša Stojanović, z 31 oziroma 26 naslovi državnega prvaka najuspešnejša bolgarska nogometna kluba, prihajata iz milijonske Sofije, Ludogorec domače tekme igra v Razgradu. Mestu na severovzhodu države, v katerem živi komaj 30 tisoč ljudi.

Ko je CSKA leta 2008 še zadnjič postal bolgarski prvak, je Ludogorec igral še v tretji ligi. O tem, da bo prvak, so lahko njegovi navijači le sanjali. Danes, 13 let pozneje, je Ludogorec desetkratni prvak in najuspešnejši bolgarski klub v Evropi v zgodovini.

Nogometni vzpon, ki ga v Razgradu spremljamo že okroglo desetletje, je bil tako silovit, da bi si ga težko izmislili tudi najboljši hollywoodski režiserji. Vse se je začelo leta 2011 oziroma še kakšno leto pred tem.

Leta 2000 je klub, ki v 55 letih obstoja višje od druge lige nikoli ni prišel, propadel. Takrat so se nekateri ljudje, povečini nekdanji igralci Lugodorca na čelu z zdajšnjim predsednikom Aleksandrom Aleksandrovom, odločili, da stvari zastavijo na novo. Postavili so nove klubske strukture in začeli staviti na mlade.

Ludogorec je v zadnjih desetih letih osvojil kar 17 lovorik.

Začetek strmega vzpona leta 2010

Ludogorec se je začel počasi vzpenjati, tam nekje okoli leta 2008 pa k projektu povabil človeka, ki je za vedno spremenil podobo kluba.

“Najprej sem pomagal z majhnim vložkom v višini 25 tisoč evrov. Potem, ko so se uvrstili v drugo ligo, so prosili za desetkrat več. Rekel sem, da lahko pomagam z 250 tisoč evri, a le v primeru, če postanem finančni direktor in v klub povabim svoje ljudi. Sprejeli so mojo ponudbo, potem smo se leta 2011 uvrstili v prvo ligo. Takrat sva skupaj z bratom razmišljala, kaj potrebujemo za korak naprej, se obkrožila s profesionalci in stvari smo postavili na novo. Ostalo je preteklost,” je pred časom začetek nogometne zgodbe, ki jo je spisal v Razgradu, opisal Kiril Domušijev, ki je vajeti kluba uradno prevzel septembra 2010.

Domušijev, lastnik Ludogorca, je 50-letni uspešni poslovnež, ki velike posle sklepa v številnih panogah gospodarstva in je dobro povezan z bolgarskimi elitami iz vseh sfer, seveda tudi politike. Vzpon sta skupaj z bratom Georgijem začela leta 1990 po velikih političnih spremembah na teh prostorih.

V zgodnjih dvajsetih je bil Domušijev nihče, danes je častni meščan Razgrada, dobitnik posebne državne nagrade za zasluge v športu in, zaradi doprinosa k razvoju tamkajšnjih krajev, lastnik častnega državljanstva ene izmed zvezdnih ameriških držav Nebraske. Skratka, eden najuspešnejših in tudi najbogatejših Bolgarov. Vreden naj bi bil okoli milijardo evrov.

Roman Bezjak po zadetku na Olimpicu v mreži Lazia februarja 2014. FOTO: Guliverimages.

Sofija ga je zavrnila, Razgrad mu je odprl vrata

Domušijev, od januarja letos tudi lastnik največje bolgarske medijske hiše Nova Broadcasting Group, ki ima kar 40 odstotni delež na tamkajšnjem televizijskem trgu, je bil velik nogometni navijač že od nekdaj. Rojen v Sofiji je bil velik navijač CSKA in vanj kot uspešen poslovnež želel tudi vstopiti, a so mu v njegovem mestu zaprli vrata.

Potem je začel s projektom v Razgradu, v katerem ima eno od svojih tovarn njegovo veliko podjetje Huvepharma. Tamkajšnja farmacevtska tovarna – s farmacevtskimi posli, predvsem na področju veterine, je Domušijev tudi obogatel – zaposluje prek tisoč tamkajšnjih prebivalcev.

V Sofiji se danes verjetno tolčejo po glavi. Približno 300 kilometrov severovzhodno je namreč zrastla nogometna zgodba, kot ji v Evropi ni para. Odkar je leta 2011 prvič prišel v prvo ligo, je Ludogorec državni prvak postal v vsaki od desetih sezon, ki jih je v prvi ligi odigral, in z neverjetnim rekordom v pozabo pahnil tudi rekord CSKA. Ta je bil med letoma 1954 in 1962 prvak devetkrat v nizu.

Ne samo to, Ludogorec je že v sezoni 2011/12 osvojil še pokal in superpokal, s tem pa postal prvi debitant, ki je v krstni prvoligaški sezoni osvojil trojno krono.

Bolgarska pravljica Romana Bezjaka

K velikim uspehom Ludogorca, za katerega je kratek čas igral tudi donedavni nogometaš Mure Jure Travner, je svoj delež pred leti pristavil tudi nekdanji slovenski reprezentant Roman Bezjak, ki je v Ludogorec iz Celja, ta naj bi na njegov račun zaslužil 200 tisoč evrov, prišel leta 2012. Takrat je bil trener članskega moštva še Ilija Petov, ki je Ludogorec popeljal v prvo ligo in z njim osvojil dva naslova. Enega skupaj z Bezjakom. V tej sezoni je slovenski napadalec v 22 nastopih dosegel devet golov.

Sezona 2013/14, ko je bil trener Stojčo Stoev, je bila za Bezjaka sanjska. V 51 nastopih je dosegel 20 zadetkov, posebej učinkovit pa je bil v Ligi Europa, v kateri se je Ludogorec prebil med najboljših 16 ekip. V tisti sezoni je dosegel šest evropskih golov, z Ludogorcem pa v Bolgariji osvojil tri lovorike.

V sezoni 2014/15 so Bezjakove delnice pod vodstvom Georgija Dermendžieva padle. Z Ludogorcem je Bezjak takrat sicer izkusil Ligo prvakov, bil v začetni enajsterici pri zgodovinski zmagi nad Baslom, a je njegova vloga v moštvu upadla. V 30 nastopih v vseh tekmovanjih je zmogel le štiri gole in po koncu sezone zapustil Razgrad.

Za Ludogorec je v 95 tekmah dosegel 29 golov.

Stalnica na evropskem nogometnem zemljevidu

“Pametno in trdo delo,” je skrivnost Ludogorca “razkril” Domušijev, lastnik nogometnega ustroja iz Razgrada, ki v Bolgariji že desetletje melje vse pred sabo.

V Ludogorcu so se po njegovem prihodu osredotočili na dobro skavtsko službo in v svoje vrste začeli voziti nogometaše z vsega sveta, ki jih kupujejo poceni in prodajajo čim dražje. Predvsem Brazilce. Tudi v zdajšnji zasedbi, ki gostuje pri nas, je brazilskih nogometašev kar pet.

Leta 2015 so pri Ludogorcu brazilskega branilca Caicara Schalkeju prodali za šest milijonov evrov. Dve leti pozneje so njegovega rojaka, napadalca Jonathana Cafuja, Bordeauxu prodali za 7,5 milijona evrov in postavili klubski rekord.

“Nogometni posel je investicija, ki se izplača,” je o tem povedal Domušijev. Ne zgolj zaradi bogatih prodaj, ampak tudi zaradi številnih nagrad z naslova evropskih tekmovanj. V Evropi je Ludogorec že desetletje namreč zelo konkurenčen.

Ludogorec je leta 2014 ob prvem nastopu v Ligi prvakov proti Realu vodil z 1:0, potem pa nesrečno izgubil z 1:2. FOTO: Guliverimages.

Mariboru so v času Zlatka Zahovića uspeli številni evropski podvigi. V Razgradu jih je bilo z Domušijevim še nekaj več.

Ludogorec, ki je trenutno na 58. mestu Uefine klubske lestvice (Mura je 327.), je v zadnjih desetih letih odigral prek sto evropskih tekem.

Dvakrat je igral v skupinskem delu Lige prvakov. Kar petkrat se je Ludogorec uvrstil v skupinski del lige Europa in kar trikrat v njene izločilne dele. Dvakrat je izpadel v 1/32 finala, v krstni sezoni 2013/14 pa prišel celo do osmine finala, ko je na poti do tja z dvema goloma našega Romana Bezjaka izločil rimski Lazio.

Takrat je Ludogorec domače evropske tekme zaradi neustreznosti svojega objekta igral še v Sofiji. Od leta 2017 lahko orli, kot kličejo nogometaše Ludogorca, domače tekme tudi v Evropi igrajo na svojem stadionu Huvepharma Arena, ki sprejme nekaj več kot deset tisoč gledalcev.

Evropske sezone Ludogorca:

2012/13: 2. krog kvalifikacij za Ligo prvakov
2013/14: 1/16 finala Lige Europa
2014/15: skupinski del Lige prvakov
2015/16: 2. krog kvalifikacij za Ligo prvakov
2016/17: skupinski del Lige prvakov in 1/32 finala Lige Europa
2017/18: 1/32 finala Lige Europa
2018/19: skupinski del Lige Europa
2019/20: skupinski del Lige Europa
2020/21: skupinski del Lige Europa

Orli, ki sanjajo nove velike skalpe

Ob prvi evropski tekmi na domačem stadionu so navijači septembra 2017 takoj dočakali veliko zmago. Padel je Hoffenheim. Nemški prvoligaš ni bil edini uveljavljeni evropski tekmec, ki je pred Ludogorcem položil orožje.

Padali so tudi Lazio, PSV Eindhoven, zagrebški Dinamo, beograjski Partizan in s kar 5:1 moskovski CSKA, če omenimo le najboljše. Tako PSG kot Liverpool sta z Ludogorcem remizirala. Dvakrat je z njim remiziral tudi Maribor v sezoni 2019/20, a zaradi zadetka manj v gosteh v play-offu za Ligo Europa takrat izpadel.

Veselje nogometašev Ludogorca po sobotni zmagi v bolgarskem superpokalu. FOTO: Guliverimages.

Na stadionu Ludogorca pred začetkom vsake tekme pristane orel, ki sliši na ime Fortuna. Ime je dobil po rimski boginji sreče. Te pa navijačev Ludogorca v zadnjem desetletju v Evropi res ni manjkalo.

Tudi letos v Razgradu verjamejo, da bo podobno in upajo na novo evropsko jesen. Če ne v Ligi prvakov, pa v Ligi Europa ali v najslabšem primeru novi Konferenčni ligi, ki si jo bodo v primeru zmage nad Muro že zagotovili.

Ob vsem, kar so dosegli od leta 2011, ter klubskem proračunu, ki se giblje okoli 12 milijonov evrov na leto in je seveda nekajkrat višji od prekmurskega, si to zagotovo lahko privoščijo.

Ni dvoma, Ludogorec je proti Muri, pa četudi je na njeni klopi zelo uspešni Ante Šimundža, vsaj v teoriji favorit. V praksi se seveda stvari lahko obrnejo tudi drugače. Zakaj se ne bi sreča, Fortuni navkljub, tokrat namesto zeleno- nasmehnila črno-belim?

Ludogorec je poleti na tržnici podiral rekorde

Čeprav je Ludogorec naslov prvaka osvojil v vsaki od zadnjih desetih sezon, ob tem pa izjemne uspehe nizal tudi v Evropi, je njegov lastnik Domušijev v tem času poskrbel za kar 13 trenerskih menjav.

Zdaj je trener Ludogorca Litvanec Valdas Dambrauskas, ki je nekoč sedel na klopeh hrvaške Gorice, latvijskega RFS in litovskega Žalgirisa. Trener, ki prisega na sistem 4-2-3-1, je v Razgrad prišel v začetku leta in poleti dodobra prevetril ekipo, v kateri je bil v prejšnji sezoni z 20 goli glavno ime kapetan, Romun Claudiu Keseru, ki pa se pri 34 letih počasi umika v ozadje.

Za kakšen klub gre v primerjavi z Muro, dovolj zgovorno pove podatek, da je Ludogorec letos poleti za nakupe potrošil več kot pet milijonov evrov. Za Kirila Despodova, mladega bolgarskega krilnega napadalca, je Cagliariju odštel dva milijona, kar je klubski rekord.

Cilji Ludogorca so tudi zaradi tega v tej sezoni najvišji. Če se po jutru dan pozna, pa tudi uresničljivi. Ludogorec je na treh tekmah v tej sezoni trikrat zmagal. V kvalifikacijah za Ligo prvakov je dvakrat z 1:0 premagal Šahtor iz Soligorska, pretekli konec tedna pa v bolgarskem superpokalu navdušil z zmago s 4:0 nad sofijskim CSKA.

Komentari

Vaš komentar