Najboljši trenutek za prvenec v rojstnem kraju Titanika

FOTO: Guliverimage

Pred jutrišnjo tekmo slovenske nogometne reprezentance, ko se bo četa Matjaža Keka v 8. krogu kvalifikacij za nastop na EP mudila (ob 20.45) v Belfastu, smo se pozabavali z raziskovanjem o nasprotniku. 'Rudarjenje' za podatki je potrdilo domnevo, da ima odpisani tekmec bogato zgodovino, a trenutno v najboljšem primeru sodi zgolj v srednji rang evropskega nogometa.

Uvrstitve na Euro 2024 si Severna Irska ne bo priborila. Tudi če bi jutri Slovenijo premagala in potem (hipotetično) šest točk vzela še na tekmah s Finsko ter Dansko, bi jih imela zeleno-bela vojska še vedno le 15, torej premalo. Zasedbo iz irske province Ulster je v tem ciklusu vodil nekdanji vezist Newcastle Uniteda Michael O’Neill. S slovenskim selektorjem Kekom imata skupno točko v dejstvu, da sta oba povratnika na klop reprezentance. O’Neill je Severno Irsko vodil v letih od 2011 do 2020, jo pred sedmimi leti popeljal na (edini) Euro ter dobil angažma pri Stoke Cityju in se lani vrnil na stolček državne izbrane vrste.

Največja ikona nikoli na velikem tekmovanju

Slovenski nasprotnik se lahko pohvali s tremi nastopi na mundialu, najuspešnejša kampanja je bil krstni. Leta 1958 se je zasedba pod taktirko trenerja Petra Dohertyja na Švedskem prebila do četrtfinala, na turnirju vseh turnirjev pa so Severni Irci sodelovali še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Španija 1982 in Mehika 1986). Pravi “hit” prvenstva na Švedskem, še danes največjega uspeha S. Irske, je bil napadalec Peter McParland, ki je na turnirju dosegel pet zadetkov.

Peter McParland v zgornji vrsti (stoji) skrajno levo; FOTO: Guliverimage

V časih, ko je za državno izbrano vrsto igrala njihova največja ikona George Best, se na velika tekmovanja niso uspeli prebiti.

Dandanes si praktično vsi reprezentanti slovenskega tekmeca kruh služijo na sosednjem Otoku. Če niso nogometaši premierligaša, kluba iz Championshipa ali ekipe, ki nastopa v League One, je njihov delodajalec del škotske Premier lige. Izjemi sta le vratar Bailey Peacock-Farrell, ki brani za AGF (Aarhus) in vezist Isaac Price (na fotografiji spodaj), član Standarda iz Liegea. Prvi je tekom ciklusa izgubil status prve “rokavice”, drugi po navadi na zelenico prihaja s klopi, a je tekmo v Ljubljani začel in v 7. minuti tudi zadel.

Umetno vzdušje

Daleč najbolj izkušen mož trenutne zasedbe je kapetan, branilec Manchester Uniteda Johnny Evans, ki je v zeleni majici nabral že 105 nastopov, edini član Severne Irske z dvoštevilskim faktorjem golov pa je napadalec Wigan Athletica Josh Magennis z enajstimi zadetki.

Isaac Price po zadetku v Stožicah; FOTO: Profimedia

Najboljši strelec O’Neillove čete v tekočih kvalifikacijah je Dion Charles. Golgeter zasedbe Bolton Wanderers se je na odprtju ciklusa v San Marinu dvakrat vpisal na listo strelcev, od tedaj ga nihče ni niti izenačil, kaj šele prehitel, je pa dejstvo, da so ekipo v tem ciklusu močno zdesetkale poškodbe. Tako si mora O’Neill pomagati recimo brez branilca Conorja Bradleyja (Liverpool), pa brez rekorderja po nastopih za “repko” Stevena Daviesa (Rangers) in “razbijača” Stuarta Dallasa (Leeds), ki si je lani zlomil nogo.

Šest točk, ki so si jih Otočani priigrali v kvalifikacijah, sta prinesli tekmi z nogometnim “liliputancem” San Marinom, vse ostale tekme so Irci izgubili. Iz Belfasta sta z minimalno zmago v žepu odšla tako Finska kot Kazahstan. Zakaj ne bi še Slovenija, predvsem zdaj, ko nasprotnik igra le še za slavo in čast?

Kisel dan norcev

Slovenija je na Windsor Parku gostovala trikrat. V kvalifikacijah za SP 2010 se je na 1. april iz Keka in njegovih fantov z zadetkom v 74. minuti ‘ponorčeval’ Warren Feeney (1:0), dve leti pozneje je v kvalifikacijah za Euro 2012 reprezentanca Ulster zapuščala s točko (0:0). Da je zeleni otok za Slovenijo relativno neugodno gostovanje se je še enkrat potrdilo leta 2016, ko je takrat z izbrano vrsto v Belfastu izgubil Srečko Katanec. Severna Irska se je tedaj pripravljala na svoj krstni nastop na EP in na prijateljskem srečanju slavila z golom Conorja Washingtona.

Tekmo proti Benjaminu Šešku in druščini bo gostilo tradicionalno prizorišče Windsor Park, kamor se v najboljšem primeru lahko nagnete 18.500 gledalcev. A zakaj bi se igranja tam bali? Na zadnjih osemnajstih reprezentančnih srečanjih so Severni Irci v svoji “katedrali nogometa” zmagali le trikrat.

“Do marca 2025, ko se začno kvalifikacije za svetovno prvenstvo, bom skušal čim več reprezentančnih tekem spraviti v noge mlajših igralcev,” je menjavo generacije potrdil selektor O’Neill. Prihodnost reprezentance bo slonela na igralcih, kot je 18-letni član West Hama Callum Marshall.

Na srečanju proti San Marinu, ki ga obiskalo nekaj manj kot 18 tisoč duš, so organizatorji v nekem trenutku zaradi komornega vzdušja iz zvočnikov zavrteli (umetno) vzklikanje navijačev, kot je bila to na praznih stadionih standardna praksa med pandemijo koronavirusa.

Priložnost za vse tri točke in mirno pot domov se torej Matjažu Keku in njegovim izbrancem ob pravem pristopu ponujajo na pladnju, pa čeprav lestvica Mednarodne nogometne zveze pravi, da sta reprezentanci po kakovosti zelo blizu. Slovenija sodi na 59., Severna Irska na 62. mesto.