Nič od mirne priprave na boj za naslov, v garderobi NK Celje vre

Po odličnem drugem delu sezone in zaradi dejstva, da so brez težav zadržali celotno jedro ekipe, je NK Celje pred novo sezone Prve lige Telemach marsikdo z Olimpijo in Mariborom vrgel v koš enakovrednih favoritov za osvojitev državne krone. Zdelo se je, da se grofje v miru in idili pripravljajo tudi na prihajajoče evropske izzive, a po naših informacijah je situacija v knežjem mestu vse prej kot idilična. V garderobi grofov vre, nosilci igre so zelo nezadovoljni tako s sistemom dela kot tudi z načinom igre, ki ga zagovarja Roman Pilipčuk.

Ko smo se slovenski ljubitelji nogometa ozirali proti prihajajoči domači nogometni sezoni, smo ob tradicionalnem razmisleku o tem, kdo bi lahko bil v sezoni 2023/2024 nogometni državni prvak, v ospredje potisnili tri precej enakovredne kandidate.

Tradicionalnima rivaloma Olimpiji in Mariboru smo v krog najožjih favoritov dodali Celjane, ki so v lanski sezoni po odličnem zaključku zaostali le za Olimpijo, z zadržanim jedrom ekipe in dodanimi novimi močmi pa resno pogledovali proti vrhu slovenskega nogometa.

Ob izdatnih investicijah so v Celju sestavili izjemno močno ekipo, ki odkrito cilja na vrh.

Odnos trener-igralci je ohlajen do ledišča

No, resnici na ljubo v Celju to še vedno počnejo, a navidezen mir v klubu so po naših informacijah dodobra razbila trenja med trenerjem Romanom Pilipčukom in nekaterimi njegovimi varovanci. Več virov nam je zaupalo, da je nezadovoljstvo obojestransko, trener ni zadovoljen s kadrom, ki ga ima na voljo, motijo ga tudi (pre)močni karakterji igralcev.

Na drugi strani so tudi nogometaši vse prej navdušeni nad Ukrajinčevim odnosom, prepričani pa so tudi, da bi morala ekipa igrati drugače, bolj napadalno in razigrano. Kot smo izvedeli, so najbolj nezadovoljni ravno slovenski nosilci igre grofov. In to nezadovoljstvo pred trenerjem vse manj skrivajo.

Da v odnosu trener-igralci v NK Celje ni vse idilično, pravzaprav ni novica. Spomnimo se samo lanske sezone, ko je v začetku aprila moštvo iz knežjega mesta v pokalu izpadlo proti Olimpiji, pred prihajajočo tekmo z Muro pa je bila usoda Pilipčuka sila, sila negotova. Tudi mi smo se takrat spraševali, če si nogometaši Celja sploh želijo, da jih še naprej vodi 56-letnik.

Lanskoletno krizo je Roman Pilipčuk preživel, tokrat se je v njej znašel še pred sezono. Foto: Uroš Skaza

Odgovor grofov je bil na igrišču silovit, na zadnjih sedmih tekmah sezone so Celjani šestkrat zmagali in enkrat remizirali. Tudi ko smo potegnili črto pod minulo sezono, v kateri je ekipo iz mesta ob Savinji vodil Pilipčuk, smo ugotovili, da so Celjani v primerjavi s sezono 2021/2022 napredovali iz 8. na 2. mesto lestvice. To pa je seveda, velik, velik skok. Zdelo se je, da so odnosi zakrpani, ekipa pa se pripravlja na boj za državno krono, a se je očitno nekje spet še kako zataknilo.

Trenerja, ki zmaguje, je težko zamenjati, a še težje je pol ekipe

Vodstvo kluba je tako soočeno z veliko težavo. Bliža se začetek sezone, ki jo Celje 23. julija odpira z gostovanjem pri povratniku Aluminiju, kmalu pa bo na sporedu tudi veliki evropski izziv, ko se bodo grofje v zaključku meseca v drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo pomerili s portugalsko Vitorio Guimaraes. V takšnih primerih, ko so odnosi v slačilnici porušeni, navadno ceno za to plača trener, a Pilipčuku moramo priznati, da si je z rezultati v lanski sezoni kupil veliko, zelo veliko kredita.

In potem je tu še vprašanje prihodnosti Charlesa Ikwuemesija, čigar že skoraj dogovorjen prestop v Francijo se precej zapleta. Ni kaj, tudi v Celju je v teh dneh še kako pestro in ne manjka izzivov, ki jih bodo vodilni možje kluba v resnih ambicijah po naskoku na vrh slovenskega nogometa morali rešiti.