Ta teden je brazilski nogometni velikan Santos doživel najbolj črn dan v svoji zgodovini, prvič v 111 letih obstoja je izpadel iz prve lige. Kaj se je klubu, ki je nogometu dal Peleja in Neymarja, zgodilo?
Medtem ko – če verjamete v posmrtno življenje in se dva velikana nogometne igre zdaj družita nekje tam zgoraj – lahko Diego Maradona uživa v tem, kar uspeva njegovemu Napoliju, ki je letos prvič po 33 letih čakanja postal italijanski prvak, za Peleja velja ravno obratno.
Manj kot leto za tem, ko se je poslovil od nas, je klub, v katerem je legendarni Brazilec preživel skorajda celotno kariero, sploh prvič zgodovini izpadel v drugo ligo.
Pred skorajda natanko enim letom so navijači enega najbolj priljubljenih brazilskih nogometnih klubov jokali za svojim večnim idolom, danes je “umrl” njihov klub. V istem mestu, na istem prizorišču.
Objokani navijači Santosa:
No, ni ravno umrl, je pa dosegel najnižjo točko v svoji 111-letni zgodovini, ki ponuja marsikaj. Osemkrat je bil državni, trikrat pa tudi zmagovalec pokala libertadores.
Južnoameriške različice evropske lige prvakov. Še tri leta nazaj je Santos v najmočnejšem južnoameriškem klubskem tekmovanju igral finale (in ga izgubil proti Paleirasu), zdaj ob njegovem grbu v domačem prvenstvenem tekmovanju piše – drugoligaš.
“Vedno Santos,” je ob izpadu Santosa na družabnih omrežjih zapisal njegov drugi najbolj sloviti “sin”, eden največjih nogometnih zvezdnikov na svetu Neymar.
Njegov prvi klub je poskrbel za še nekaj velikih nogometnih imen. Tam so prve nogometne korake naredili tudi nekdanji zvezdnik Real Madrida, Manchester Cityja, Milana Robinho, zdajšnji napadalec Real Madrida Rodrygo, nekdanji zvezdnik Werderja, Atletico Madrida in Porta Diego … Santosova nogometna akademija spada med najbolj ugledne na svetu.
“Star sem 88 let. Preživel sem lepe in slabe stvari, a me srce še nikoli ni bolelo, kot me boli danes. Še vedno ne morem verjeti, kaj se nam je zgodilo,” se je oglasil tudi legendarni danes 88-letni Pepe, ki je za Santos med letoma 1954 in 1969 zabil kar 405 golov v 750 nastopih.
Klub, ustanovljen na dan potopa Titanika
Zanimivo, Santos je bil ustanovljen 14. aprila 1912, kar ne pomeni nič, prinaša pa skorajda neverjetno naključje. Ravno na ta dan je namreč v ledeno goro v Atlantskem oceanu trčila verjetno najbolj slovita ladja v zgodovini plovbe, veličastni Titanik, ki je dan za tem potonil.
Usodni zadnji krog
Kaj se je zgodilo? Santos, ki pred tem ni zmagal na štirih tekmah, je v zadnjem, 38. krogu brazilskega prvenstva na stadionu Vila Belmiro v Sao Paulu gostil Fortalezo, ekipo s sredine lestvice. Pred zadnjo tekmo sezone je bil na 15. mestu in imel točko prednosti pred Vascom da Gamo na 16. in dve pred Bahio – klubom, ki je v lasti CFG -, ki je bila na 17. mestu. Ta prinaša izpad.
Za zagotovitev obstanka je torej potreboval zmago, morda pa bi zadostoval tudi remi ali celo poraz. Toda – čeprav je do 82. minute kazalo, da ne bo tako – zmagala sta tako Vasca da Gama, ki je bil doma z 2:1 boljši od Bragantina, kot tudi Bahia, ki je na svojem stadionu s 4:1 odpihnil Atletico Mineiro.
Santos? Izgubil je z 1:2 in prvič v svoji zgodovini izpadel. Dodatno sol na rano je dal navijačem Santosa razplet pri vrhu. Prvak je postal mestni tekmec iz 12-milijonskega Sao Paula Palmeiras.
Za nameček pa Sao Paulo, drugi Santosov velik mestni tekmec, ob Flamengu (p)ostaja edini klub, ki še nikoli ni izpadel iz prve brazilske lige.
Izgredi na ulicah in stadionu
Pozabite 8. julij 2014, Rio de Janeiro, Maracano in poraz Brazilije v polfinalu svetovnega prvenstva 2014 proti Nemčiji z 1:7, v sredo se je v Sao Paulu – zagotovo za navijače Santosa, pa tudi za marsikoga drugega – zgodila še veliko večja nogometna katastrofa.
Izgredi v okolici stadiona:
Medtem ko so številni navijači Santosa na stadiona in tisoči za televizijskimi zasloni jokali, je bilo kar nekaj takšnih, ki se po zadnjem sodnikovem žvižgu pri solzah niso ustavili. Želeli so napasti nogometaše, posredovati je morala celo vojaška policija, ki je imela veliko dela tudi pred stadionom. Nogometaši so hitro stekli v garderobe, s potjo domov pa so imeli ogromno težav.
Nad ulicami okoli stadiona, v četrti Vila Belmiro, po kateri je poimenovan Santosov stadion, so leteli helikopterji, na tleh je gorelo. Navijači so povzročali nerede in zažigali avtomobile, avtobuse, zažgali so celo reševalno vozilo. Brez svojega jeklenega konjička je ostal tudi kolumbijski napadalec Santosa Stiven Mendoza.
Dan za tem je nekaj deset Santosovih najbolj gorečih pristašev vdrlo v klubske prostore in iskalo prvega moža kluba Andresa Rueda.
Vzroki, da se je Santos dotaknil dna
Predsednik Santosa je v zadnjih treh letih zamenjal kar deset trenerjev. Kot trener, ki je s Santosom izpadel iz prve lige, bo šel v zgodovino 52-letni Brazilec Marcelo Fernandes, ki je na njegovo klop sedel avgusta letos. Še šestič v zadnjih nekaj letih …
Santos je v hudih finančnih težavah in dolgovih, ki so se povzpeli že do 150 milijonov ameriških dolarjev.
“Imamo veliko težav, saj si ne moremo privoščiti novih nogometašev. Pripeljemo lahko samo tiste, ki so brez pogodb. Pomanjkanje kakovosti nas je pripeljalo v situacijo, v kateri smo,” je že pred časom pomanjkanje denarja potrdil tudi tehnični direktor kluba Alexandre Gallo.
Toda navijači se sprašujejo, kam denar izginja. Santos je v preteklosti poskrbel za številne bogate prestope. Nenazadnje je pred vsega tremi meseci v londonski Chelsea za 16 milijonov evrov prodal mladega, 18-letnega talenta Deivida Washingtona.
“Kreteni so! Uničili so Santos, ker so bili prepričani, da je ta klub nedotakljiv in nikoli ne bo izpadel iz lige. Če bi samo denar, ki so ga prejeli poleti, vložili v dve dobri okrepitvi, bi brez težav obstali,” je v televizijske kamere na ulicah Sao Paula po izpadu govoril ogorčeni 28-letni Santosov navijač Vitor Claudio. “Danes za Santos igrajo nogometaši, ki v preteklosti ne bi niti povohali njegove garderobe, kaj šele igrišča!” je dodal.
Zdajšnja ekipa Santosa, ki je bil s Pelejem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja šestkrat brazilski, dvakrat pa južnoameriški prvak, trenutno res ne ponuja presežka.
V njej ni niti enega nogometaša, ki bi bil brazilski reprezentant. Edini, ki se lahko pohvali, da je v preteklosti to bil, je 28-letni vezist Jean Lucas. Za Brazilijo je zaigral osemkrat.
Za Venezuelo redno nastopa Yeferson Sotedo, na papirju morda najbolj zvenečo ime v Santosovi sezoni 2023 pa je bil 27-letni občasni kolumbijski reprezentant Alfredo Morelos. Napadalec, ki je za Glasgow Rangers zabil kar 124 golov, je bil s Škotske v Brazilijo posojen, a imel veliko težav z zdravjem. V treh mesecih je zbral vsega 76 minut igre. Gola ni zabil.
Lovorike Santosa:
Pokal libertadores: 3x (1962, 1963, 2011)
Južnoameriški superpokal: 1x (2012)
Pokal CONMEBOL: 1x (1998)
Medcelinski pokal: 2x (1962, 1963)
Medcelinski superpokal: 1x (1968)
Brazilsko prvenstvo: 8x (1961, 1962, 1963, 1964, 1965, 1968, 2002, 2004
Brazilski pokal: 1x (2010)
Težki časi ali priložnost za nov vzpon?
Po izpadu iz prve lige so pred Santosom še težji časi. Denarna pogača z naslova televizijskih pravic bo precej manjša, stadion Vila Belmiro pa za marsikaterega nogometaša še manjša atrakcija, kot je bil v zadnjih letih. Dolgovi pa nič manjši.
Pele je tam nekje zgoraj zagotovo zelo zaskrbljen, toda vseeno ni malo takšnih, ki so prepričani, da se bo Santos kmalu spet vrnil tja, kamor spada. Mednje spada tudi njegov nekdanji napadalec Dodo.
“Ne bo trajalo dlje od enega leta in Santos bo nazaj. Ni prvi klub, ki je izpadel v drugo ligo. To je lahko lepa priložnost za nov začetek. Za postavitev novih temeljev in vzpon. Santos bo prišel iz te luknje in spet zasijal,” je prepričan nekdanji brazilski nogometaš, ki je za Santos igral pred 20 leti.
Ima prav? Bilo bi škoda, če se moti. Brez Santosa brazilski nogomet ni enak. S tem se verjetno strinjajo tudi njegovi največji rivali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!