Nogometaši Brava ostajajo trn v peti Olimpije. Potem ko so jo septembra premagali s 4:2, so ji točke odščipnili tudi v 18. prvenstvenem krogu v Stožicah (1:1) in ji v lovu za vodilnim Celjem še dodatno zagrenili življenje.
Bravo velja za eno prijetnejših presenečenj letošnjega prvenstva, saj se že lep čas nahaja v prvi polovici ligaške razpredelnice. Čeprav v zadnjem času ne blesti – na zadnjih šestih tekmah je uspel ugnati le Muro – pa ostaja trn v peti mestnemu tekmecu Olimpiji. Septembra jo je v Šiški odpravil s 4:2, tokrat pa ji v Stožicah odščipnil dve točki in s tem so mestnemu tekmecu v lovu za vodilnim Celjem še dodatno zagrenili življenje.
Čeprav igralci trenerja Aleša Arnola z zelo pragmatičnim pristopom v Stožicah niso navdušili, pa so si točko več kot zaslužili, saj so večji del tekme brez pretiranih težav zaustavljali jalove napade Olimpije. Ta je mrežo uspela zatresti šele v zadnji četrtini tekme, ko je Matijo Orbanića premagal rezervist Redi Kasa, a so jim Šiškarji že kmalu odgovorili prek Mateha Poplatnika, ki je izjoristil sijajno asistenco Nikole Janjića. Z nekaj več sreče bi lahko gosti tudi povedli, a je v 62. minuti Poplatniku veselje preprečil okvir vrat.
“Spoštujemo ta rezultat, saj je Olimpija doma vedno favorit. Točko smo si zaslužili, četudi je Olimpija večkrat udarila proti našim vratom. A vsak strel še ne pomeni neposredne nevarnosti. Bili smo zelo dobri pri blokiranju strelov, obenem pa si ustvarili veliko število obetavnih priložnosti. S tega vidika sem vesel, predvsem pa sem vesel reakcije po prejetem golu. Menjave so dodale k ritmu igre. Rekel bi, da je točka zaslužena,” je po tekmi povedal Aleš Arnol.
Nogometaši Brava tudi po remiju v Stožicah ostaja prikovani na petem mestu, a jim za ovratnik vse bolj dihajo prebujene Domžale, ki so v sredo v Kidričevem s kar 5:0 odpravile Aluminij in vpisale že četrto zaporedno zmago. Prav Domžalčani bodo njihov zadnji tekmec v jesenskem delu, še pred tem pa Šiškarje čaka obračun z zadnjeuvrščeno Rogaško.
Kaj je po tekmi še povedal Aleš Arnol?
O tem, ali Bravu igra Olimpije ustreza:
“Ne bi rekel tako. V Stožice prihajamo z manjšim pritiskom, čeprav si ga v garderobi nalagamo. Želimo biti pod stresom in v položaju, ko sami od sebe zahtevamo kontinuiteto. Želimo napredovati, kljub temu da določene klubske cilje že dosegamo in celo presegamo.
Olimpija nam je na začetku povzročala veliko težav z obema bočnima branilcema, ki sta stala bližje osrednjima branilcema. Pogosto so naše krilne igralce potegnili visoko in si izpraznili prostor. A v trenutku, ko smo to spremenili, smo začeli izvajati pritisk na oba osrednja branilca. Ko smo začutili, da ta pristop deluje, smo v drugem polčasu večkrat lahko vršili pritisk, Olimpiji odvzeli žogo in bili bolj nevarni. Olimpija nam je na uvodu povzročala kar nekaj težav, a smo se izvrstno odzvali.”
O tem, ali so Olimpiji namerno prepustili žogo:
“Že ko smo se usedli na avtobus, smo vedeli, da glede na stanje igrišča v Stožicah ne želimo prevzemati prevelikega tveganja. Igrišče je bilo specifično. Ni bilo blatno, ampak peščeno. A dlje kot je tekma trajala, večkrat smo prišli do kakovostne posesti. Če bi od prve minute želeli imeti žogo več v naših nogah, bi preveč tvegali, tako pa smo naše tveganje skozi tekmo stopnjevali, saj so tudi igralci dobivali boljši občutek za igrišče. Res pa je, da se s posestjo niti nismo obremenjevali. Danes v nogometu posest niti ni več odločilen dejavnik.”
O tem, kaj pomeni za Bravo, da ima v ekipi takšnega igralca, kot je Matej Poplatnik:
“Z Matejem sva verjetno že trikrat skupaj na novinarski konferenci in vsakič ga pohvalim. Vem, da mu to ne bo stopilo v glavo, saj je preveč izkušen, zato me ne skrbi. Je zagotovo eden naših ključnih členov in naša igra sloni tudi na njem. Ni skrivnost, da smo zaradi tega v tej sezoni povečali število predložkov, saj če imaš takšno orožje, ga želiš čim večkrat uporabiti. A ne le z zadetki, ogromno prispeva tudi v fazi branjenja. S svojimi izkušnjami prinaša tudi ogromno v garderobo, prav tako pa nam daje določene nove dimenzije v igri.”
O tem, ali je Evropa realen cilj za Bravo:
Zavedamo se, da presegamo nekatere klubske cilje, a se ne želimo ustaviti, oziroma biti neambiciozni. Zavedamo se tudi, da je naša ekipa mlada, da je prvenstvo zahtevno in se lahko lestvica v nekaj krogih spremeni. Sami sebi bomo nalagali pritisk, da ostanemo rezultatsko čim bolj konstantni. A da bi dejal, da je naš cilj Evropa, bi bila napaka. Se pa ničesar ne branimo. Če se ponudi priložnost, bomo športno zasledovali vse cilje, ki bodo dosegljivi.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!