Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Pred vami je ekskluzivni intervju z Acunom Ilicalijem, turškim milijonarjem, ki bo v kratkem postal investitor v NK Maribor.
Resni nogometni vlagatelji so v slovenskem nogometu redkost, a so oziroma bi bili prepotreben dejavnik napredka tega športa pri nas.
V zadnjem obdobju se je v tem kontekstu v nogometni javnosti začelo omenjati ime turškega medijskega mogotca Acuna Ilicalija, ki je domišljijo slovenskih navijačev razburil z objavo fotografije s sestanka s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom.
Mediji in navijači smo ga v zadnjih tednih selili sem ter tja. Od Olimpije do Mure in Maribora, kjer bo na koncu očitno tudi deloval v prihodnosti. To je namreč turški poslovnež kar sam potrdil v pogovoru za Sportklub, ko smo ga minuli konec tedna ujeli v Angliji, kjer je v soboto v živo spremljal tekmo svojega Hull Cityja proti Ipswichu. Turek je namreč lastnik tigrov iz druge angleške lige, ki se v tej sezoni celo borijo za vstop v globalni nogometni raj – Premier ligo. A za slovensko javnost je bolj pomembno to, da bo torej njegov naslednji projekt, kot kaže, Maribor.
“Po raziskovanju, kateri klub je v Sloveniji najprimernejši za nas, smo se odločili, da je ta klub Maribor. V Mariboru sem bil prejšnji teden, zelo mi je všeč mesto, zelo všeč mi je stadion in zelo so mi všeč ljudje, ki vodijo klub,” smo sinoči v oddaji Pod prečko razkrili besede Acuna Ilicalija.
Zdaj pa je pred vami celoten pogovor s turškim poslovnežem, ki se je predstavil slovenski javnosti. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj je sploh izbral slovenski nogomet, kakšen je njegov pristop do nogometa kot posla in zakaj je v prvi vrsti navijač, šele nato nogometni vlagatelj. V nadaljevanju izveste tudi, kakšni so njegovi dolgoročni načrti z Mariborom, Acun Ilicali pa je celo namignil, kdo bi lahko v prihodnosti postal okrepitev vijolic. Ime zagotovo poznate, to pa bi bil zagotovo prestop, ki bi precej zatresel slovenski nogomet …
G. Ilicali, najprej hvala, da ste se odzvali vabilu Sportkluba. Veliko smo brali o vas, kdo ste, kaj počnete … Kot razumemo, ste poslovnež, ki razume, kako velik posel je nogomet, a v tem niste samo zaradi denarja. Če sklepamo po vaši zgodbi, je nogomet za vas predvsem strast. Kakšen je torej Acun Ilicali kot nogometni navijač, kako živite to vašo strast?
Nogometni navijač sem postal s petimi leti. Takrat sem začel kot obseden trenirati nogomet, bil je moje življenje. Ko sem začel obiskovati tekme, moje finančno stanje niti približno ni bilo takšno, kot je danes. Pri desetih letih sem ure in ure čakal pred stadionom, da sem lahko kupil vstopnico.
Sem velik navijač Fenerbahčeja, šel sem praktično na vsako tekmo tega kluba. Včasih sem zaradi tega celo izpustil šolo. Moje otroštvo je polno nogometnih spominov. Ko sem odraščal, je bila moja prva služba ta, da sem bil nogometni poročevalec oziroma novinar. Takrat sem se prvič znašel v nogometnem svetu in ga spoznal ‘od znotraj’.
Potem se je moja televizijska kariera začela vzpenjati. Danes smo največji televizijski kanal v Turčiji, produkcijo smo razširili na 13 držav, vse večji postajamo tudi v ostalih medijih. Ampak nogomet je ostal del mene. Enostavno nor sem na nogomet. Gledam ga povsod po svetu, bil sem na svetovnih prvenstvih, v živo sem si ogledal okrog 20 ‘el clasicov’. Kamorkoli potuje turška reprezentanca, sem tam. Kamorkoli potuje Fenerbahče, sem tam. Moj urnik je zaradi tega včasih kar malce prepoln, ampak nogomet je enostavno moje življenje.
Razlog, da se danes pogovarjava, je seveda ta, da se vaše ime v zadnjih tednih močno povezuje s slovenskim nogometom. V tujih medijih je bilo mogoče zaslediti, da ste si Slovenijo izbrali predvsem zato, ker ponuja ugodne razmere za napad na evropska tekmovanja. A vendarle nas še malce bolj podrobno zanima, zakaj torej Slovenija?
To ni povsem natančno. Moj prvi cilj ni Evropa, moj cilj je pisati zgodbo o uspehu. To mi je uspelo v medijskem svetu, to nam uspeva zadnji dve leti v angleškem Hull Cityju. Moštvo je bilo na 20. mestu druge lige, ko smo ga prevzeli, zdaj smo na 7. in se borimo za ‘play-off’. Vemo pa, da je Championship marsikje označen kot najtežja liga na svetu.
Kaj za to potrebuješ? Dobro organizacijo in predanost projektu. Poleg Hull Cityja smo začeli iskati še en klub, ki bi podprl naš projekt v Angliji, ki pa seveda še ni končan, želimo si še napredovati. Osnovni namen je bil iskati manjšo ekipo, ki bo podpirala večjo, torej Hull. Ampak po letu sestankov in usklajevanj smo spremenili pristop. Zdaj iščemo ekipo, ki lahko spiše podobno zgodbo o uspehu kot Hull City. To nam je bilo bolj privlačno, ker znova prinaša možnost, da se v nogometu boriš za velike stvari.
Po dolgem iskanju smo izbrali Slovenijo, ker opažam, da ste neverjetna športna država z ogromnim potencialom. To je država, ki je zelo pozitivno naravnana do športa, imate največje zvezdnike v številnih globalnih športih, šport je zelo pomembna tema pri vas. Predvsem pa imate veliko talenta, tudi v nogometu. Kar manjka na poti do uspeha, je dobra organizacija in finančna podpora. To še manjka, vse ostalo imate.
Verjamemo, da ste naredili podrobno analizo slovenskega nogometa. Kaj ste ugotovili? Kakšen je nivo nogometa pri nas, kakšna je infrastruktura v primerjavi s tujino, kakšni so navijači?
Saj veste, da je bil Fenerbahče še letos nasprotnik Maribora v Evropi. Ko pa sem bil še novinar, se je Maribor pomeril z Bešiktašem, tako da sem že takrat za turške medije poročal iz Maribora oziroma s te tekme. Ko pogledate evropske rezultate slovenskih klubov v Evropi, najdete kar nekaj izstopajočih, odmevnih zmag proti velikim, bogatim moštvom. Na koncu koncev pa je danes nogomet tako zelo odvisen od proračunov oziroma denarja.
Morda pred dvajsetimi, tridesetimi leti ni bilo tako, spomnite se zagotovo velikih uspehov romunskih klubov, klubov iz nekdanje Jugoslavije, nizozemskih in belgijskih klubov, ki so v Evropi pisali izjemne zgodbe. Zakaj? Ker takrat razlike v proračunih niso bile tako velike. Razliko sta delala talent in nogometno znanje. Takrat denimo Angleži, Španci in Italijani niso toliko izstopali od konkurence. Razlika v proračunu je bila morda 1 proti 5, 1 proti 10, največ 1 proti 20.
Danes je ta razlika 1 proti 200 ali celo 1 proti 300. Razlog so televizijske pravice. In nogomet je v posameznih državah oziroma prvenstvih močan toliko, za kolikor lahko proda televizijske pravice. Zakaj je moč Italije padla? Ker Angleži s televizijskimi pravicami zaslužijo približno dvakrat več kot Italijani in imajo posledično močnejše ekipe. V nogometu je torej uspeh neposredno oziroma celo najbolj povezan s proračunom. Slovenija pa ima po mojem mnenju to prednost, da ima velik potencial z domačimi igralci, ki jim je potrebno dodati še nekaj tuje kvalitete in sestaviti miks, ki bo lahko uspešen v Evropi.
Kako pomembno je bilo za vašo odločitev o vlaganju v slovenski nogomet tudi dejstvo, da je Slovenija letos del evropskega prvenstva v Nemčiji? Vrednost celotnega nogometa pri nas se je s tem bržkone precej zvišala …
To je seveda zelo pomembno. Presenečen sem sicer, da Slovenija že prej ni bila resnejša tarča vlagateljev. Morda bom jaz tisti, ki bo potem privabil še druge, kajti potencial je zares velik. Nogomet je posel, ampak kaj pravzaprav pomeni vlaganje? Mi nismo vlagatelji, mi smo ljudje, ki si želimo zagotoviti uspeh. Smo strastni pri tem, kar počnemo. To nas žene.
Zelo iskren bom, če pogledamo s poslovnega vidika, je naš zaslužek zelo majhen, ustvarjanje močne ekipe pa zelo drago. Bolj ali manj je jasno, da boš izgubil denar. To je morda razlog, da ni bilo v Sloveniji že prej več investitorjev. Zaslužek v tem poslu je zelo negotov, tveganje je veliko. Vlagatelji pa imajo v mislih samo to, kako bodo ustvarili dobiček. Če tako razmišljaš, potem ni najbolj pametno, da vstopiš v slovenski nogomet, ker je tveganje zares veliko.
Jaz pa sem tisti, ki tvega. Lahko rečete, da sem malo ‘nor’. Denar zame ni pomemben. Zame je pomembno, da bomo uspešni. Če pa sklepam iz svoje poslovne kariere, uspehu vedno sledijo tudi finance. Če vložiš v klub v Sloveniji, boš morda izgubil milijone. A če ta klub dvigneš na visok nivo, boš te milijone nazaj dobil z obrestmi. Res je, tveganje je veliko, ampak to je tisto, kar me privlači. Uspeh je namreč lahko ogromen. Hkrati pa je to povsem nelogična odločitev, če gledamo samo z vidika denarja, a to mi je všeč.
Glede na to, da ste mojster medijev, nas zanima, ali ste tisto, zdaj lahko že rečemo famozno fotografijo s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom objavili samo zato, ker jo je lepo imeti na svojem Instagram profilu, ali morda tudi zato, ker ste vedeli, da bo na ta način nogometna Slovenija začela govoriti o vas in vas lažje sprejela, ko se boste odločili za vložek v naš nogomet?
Ne, ne. Res nisem razmišljal o tem. Gospod Čeferin je zelo pomembna oseba, družila sva se tudi v Carigradu in njegove ideje so mi zelo všeč. Njegovo razmišljanje je nekaj posebnega, saj ima zelo širok pogled na evropski nogomet kot celoto. Zelo pomembno je, da se od njega učimo in prisluhnemo njegovim idejam o evropskem nogometu.
20 let sem na televiziji praktično vsak večer v vsakem turškem gospodinjstvu. Če me torej nekdo ne pozna, je velika verjetnost, da ni Turek. Zelo sem povezan z ljudmi. Ljudje so tudi v nogometu tisti, ki ustvarjajo klub. Ime je samo ime, klub ustvarjajo navijači, podporniki, igralci, klubski delavci. Torej ljudje. V vsakem poslu je zame ključno, da sem povezan z ljudmi. V Sloveniji sem bil že nekajkrat in zame je tudi absolutno ena najlepših držav v Evropi. Za Slovence vem, da so civilizirani, odprtih mislih in zelo pozitivno naravnani.
Če uspešno zaključimo pogajanja in vložim v slovenski klub, bom pogajanja in pogovore z navijači vodil sam. Predstavil se bom navijačem, da mi bodo prisluhnili in me razumeli. Zame je zelo pomembno, da imamo pristne odnose z navijači in da postanemo družina. Je pa bila torej fotografija s Čeferinom enostavno fotografija, ki mi je bila všeč, zato sem jo objavil. Nisem pričakoval takšnega medijskega odziva v Sloveniji. Ampak nimam pa zaradi tega nič proti.
Zdaj prideva do velikega vprašanja. Koliko lahko v tem trenutku razkrijete glede vašega prihoda oziroma investicije v slovenski nogomet? Govorilo se je o Olimpiji, potem o Muri, zdaj se govori o Mariboru, mi pa bi radi iz prve roke izvedeli, kaj lahko razkrijete?
Po raziskovanju, kateri klub je v Sloveniji najprimernejši za nas, smo se odločili, da je ta klub Maribor. V Mariboru sem bil prejšnji teden, zelo všeč mi je mesto, zelo všeč mi je stadion in zelo so mi všeč ljudje, ki vodijo klub.
Spoštujem tudi ostale klube, Mura je zelo uspešna, Olimpija je veliko ime tudi v Evropi, ampak takšen je tudi Maribor. Na koncu se moraš odločiti, dva meseca smo iskali in razmišljali, zdaj pa mislim, da smo z ekipo odločeni, da je to pravi projekt, z odličnimi navijači, odličnimi ljudmi in odličnim mestom.
Ter z lepim letališčem! To je zame zelo pomembno, ker nenehno potujem in majhno letališče, da lahko pridem in grem, mi pride še kako prav. Nor sem na nogomet in ob svojem delu seveda želim videti čim več tekem. Maribor je tudi s svojo lokacijo zelo primeren za nas.
Kar se tiče zgodovinskih uspehov in navijaške baze, je Maribor eden od dveh največjih klubov v Sloveniji. Maribor je nogometna znamka, ki pri nas veliko pomeni. Kakšni so vaši načrti za prihodnost kluba? Na kakšen način si želite, da bi rasel? Verjetno govoriva o dolgoročnem projektu, kakšno bo vaše sodelovanje?
Nogomet zame ni nogomet, ampak način življenja. In za vse, ki smo zaljubljeni v nogomet, so klubi zelo, zelo pomembni. Če gledam skozi svoje oči in se skušam spomniti najlepših trenutkov svojega življenja, je med njimi veliko nogometnih spominov.
V svojem poslu sem zelo uspešen, ampak ob vseh teh uspehih nikoli nisem tako srečen kot takrat, ko zmaga moja nogometna ekipa. To morda zveni nelogično, ampak zame je povsem logično. To je ta duh, to je strast, to je srce. Zato bom, če se vse izpelje po željah, navijačem takoj sporočil, da prihajamo zato, da smo skupaj družina.
Skupaj si želimo pisati zgodbe o uspehu, največje v zgodovini kluba. Zakaj ne bi šli navzgor? Proti ligi Evropa, celo proti ligi prvakov. Zanima me rast. Če je bil lahko Leicester City prvak Premier lige, potem je v nogometu vse mogoče, kjerkoli na svetu.
Moj načrt je, da postanemo družina, da še povečamo navijaško bazo, privabimo nove navijače … Zame niso pomembne materialne stvari, pomembno je, da vsi čutimo klub. To je moja želja in s tem namenom prihajam. Samo skupaj lahko dosežemo velike stvari.
G. Ilicali, za konec še malce drugačno vprašanje. Vrnili se bomo dve leti nazaj, ko ste prihajali na čelo Hull Cityja. Takrat smo spremljali zgodbe o tem, da si želite iz Fenerbahčeja v Anglijo pripeljati slovenskega reprezentanta Miho Zajca. Je bilo res kaj na tem?
Ta zgodba popolnoma drži. Sem dober prijatelj s predsednikom Fenerbahčeja in ker sem navijač Fenerbahčeja, odlično poznam igralce. Zame je Zajc zelo kvaliteten nogometaš, ki pa mora igrati na vsaki tekmi, da lahko pokaže ves svoj talent. V nogometu je zelo pomemben ritem, če ga izgubiš, ga težko spet ujameš.
Zajc je bil tedaj moja prva tarča, ko sem prevzel Hull City, a žal se je odločil ostati v Fenerbahčeju. No, malo pa tudi na srečo, ker sem navijač Fenerbahčeja. Bomo videli, kaj bo v prihodnosti. Če bomo v Sloveniji projekt peljali z domačimi igralci, ga bo morda zanimal prihod v Maribor. Tudi v Hullu smo vselej zainteresirani zanj.
To so nogometaši, ki včasih na prvi pogled niso opazni, a na igrišču opravijo tako zelo veliko dela. Zajc je igralec, ki je kot motorno olje, v motorju ekipe vse ostale nogometaše dela bolj sproščene in mirne. Takšen tip igralca mi je zelo všeč.
No, tu pa boste imeli težave, če ga boste želeli pripeljati v Maribor, saj je nekdanji nogometaš Olimpije …
Ne pozabite, največje nogometne zgodbe so takrat, ko veliki igralci zamenjajo klube. (smeh) Poglejte Ronalda, igral je za Inter, Milan, Barcelono in madridski Real. V nogometu nikoli ne veš, kaj se zgodi. Nogomet je ustvarjen za to, da nas dela srečne, zato uživajmo v njem, kolikor lahko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje