Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Timi Max Elšnik je na reprezentančni tekmi leta na slovenskih tleh v Stožicah prvič zaigral od prve minute v dresu Slovenije in se pri remiju proti favorizirani Danski izkazal. Kapetan Olimpije upa, da je z 90 minutami, za katere ga je pohvalil tudi selektor Matjaž Kek, prepričal morebitnega kupca. V tujino bi rad odšel čim prej.
Timi Max Elšnik je pred tekmo z Dansko za reprezentanco odigral vsega 37 minut. Sedem ob debiju oktobra 2021 kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Malti, 19 v lanskoletni ligi narodov proti Švedski in enajst v petek na tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024 na Finskem. Proti Danski, favoritinji kvalifikacijske skupine H za nastop v Nemčiji, je bil na igrišču od prve do zadnje minute.
Pred polnimi Stožicami, kjer je v zadnjih treh letih in pol navduševal v majici Olimpije in z njo v prejšnji sezoni osvojil dvojno krono, je zaigral dobro in si po koncu tekme prislužil tudi pohvale iz ust Matjaža Keka. Selektorja je torej prepričal, upa pa, da je prepričal tudi kakšnega od morebitnih snubcev iz tujine, v katero si spet želi.
25-letni vezist, ki je kapetan in ljubljenec navijačev Olimpije, ne ovinkari. Tudi tokrat je priznal, da si želi oditi v tujino. Zaigrati na višji ravni in, bodimo iskreni, tudi za višjo plačo. Povsem normalno je, da želi unovčiti dobre igre in podpisati pogodbo s kakšnim tujim klubom.
“Raje prej kot pozneje,” je po tekmi iskreno povedal. Iskren pa je bil tudi pri odgovorih na še marsikatera druga vprašanja in poskrbel za nekaj zelo zanimivih odgovorov. Preverite, kaj vse je povedal.
Prvič v začetni enajsterici, polne Stožice, pomembna tekma in spodoben remi. Ni se za pritoževati, mar ne?
Super je bilo. Prvič sem zaigral za reprezentanco na domačih tleh. Na svojem stadionu, pred družino. Še nikoli Stožice niso bile tako polne, kot so bile danes. Nekaj posebnega. Po uspešni klubski sezoni in dvojni kroni sem zdaj dočakal še poln reprezentančni debi na domačem stadionu. Res fenomenalno.
Kdaj ste izvedeli, da boste zaigrali od prve minute?
Na dan tekme na sestanku okoli petih dokončno. Smo pa že dan pred tekmo na treningih nekaj uigravali, tako da sem imel občutek, da bi lahko igral. Ampak dokler ni sestanka in trener tega ne pove uradno, nisi stoodstoten. Tudi nismo vedeli, kako je z Jonom Gorencem Stankovićem, v kakšnem stanju bo. Ali se vrača po bolezni ali ne. Sem bil pa izredno vesel, ker mi je selektor izkazal zaupanje in sem tudi v reprezentanci končno dočakal priložnost v prvi postavi.
Ste bili presenečeni, da ste nastopili od začetka? Je bilo, ker ste čutili, da se bo to zgodilo, večer pred tekmo težje zaspati?
Presenečen nisem bil, to sem potihoma pričakoval. Tudi osebno sem si sam pri sebi mislil, da je zdaj pravi trenutek. Da si to zaslužim. Na Finskem, ko sem prišel na igrišče, sem pokazal dosti dobrih stvari. S spanjem sem imel težave, ampak ne zaradi tekme. V sobi je bilo vroče, tudi postelja ni bila najbolj udobna.
Ne samo vi, v začetni enajsterici sta bila kar dva nogometaša Olimpije. Ob vas še vratar Matevž Vidovšek.
Končno smo priložnost dobili tudi zeleni. (smeh) Upam, da smo jo dobro izkoristili. Verjamem, da sva dala z Matevžem vse od sebe. Vemo, da iz slovenske lige ni lahko priti do reprezentance, kaj šele do prve postave. Nisva pa tu samo midva, zraven sta še Žan Karničnik iz Celja in Žan Vipotnik iz Maribora, ki redno igrata.
Trudimo se, da bi bili dodana vrednost v reprezentanci, čeprav igramo na dosti nižji ravni kot ostali. Si bomo pa mogoče prav z reprezentanco izborili prestop na višjo raven. Potem pa kot igralec rasteš in lahko tudi reprezentanci daš več.
Po porazu na Finskem je Slovenija tokrat prišla do precej spodbudnejšega rezultata.
Absolutno smo želeli upravičiti polne Stožice in se zahvaliti navijačem za podporo. Tista tekma na Finskem ni bila na pravi ravni. Mogoče je včasih potrebno tudi nekaj takega, da se naredi reset. Da potem začnemo z ničle in pokažemo pravi obraz.
Verjamem, da bi, če bi bil tudi na Finskem enak pristop kot tokrat, tudi tam lahko iztržili kaj več. Skupina je zelo izenačena, kvalifikacije so še zelo dolge. Moramo tekmo po tekmo. Smo pa pokazali, da se lahko kosamo tudi z najboljšo reprezentanco v skupini. Zdaj moramo naprej v klube in se dobro pripraviti na naslednje reprezentančne izpite.
Selektor je opravil kar štiri menjave v prvi postavi v primerjavi s tekmo v Helsinkih. Je bilo zaradi tega kaj težje?
Meni ni bilo, saj sem igralec, ki prihaja s klopi. Verjetno je bilo težje nekaterim, ki redno igrajo v prvi postavi. Imamo neke principe, ki se ponavljajo ne glede na to, kdo igra. Zdaj ima ta reprezentanca neko ogrodje. Ni večjih odstopanj, tudi ko se zgodijo rotacije. Tokrat smo tisti, ki smo dobili priložnost, dali vse od sebe in tudi s pomočjo občinstva z borbeno igro prišli do točke proti močno favorizirani Danski. Ta točka bo novembra morda zlata vredna.
Akcija za gol Slovenije je bila res lepa. Ste jo uigravali na treningih?
Uigravamo jo verjetno že leto in pol, a nam še nikoli ni uspelo, ampak smo vztrajali. Na koncu nam je uspelo na morda najpomembnejši tekmi teh kvalifikacij. Bila je kot iz učbenika. Ne vem pa, kdo je avtor te akcije. Te akcije so si dosti podobne. Ne vem, kdo je bil prvi. Zdaj to kopirajo vsi. Tudi mi v klubu smo nekajkrat poskusili. Ko analiziramo nasprotnika, prav tako opazimo podobno akcijo. Nam je danes uspelo. Izpadlo je res super. Hvala bogu, da je šla žoga v gol.
Ob odsotnosti Jana Oblaka so morali vlogo vodje vzeti nekateri drugi nogometaši. Veliko je bilo govora o tem, da ima Slovenija več vodij. Zdi se, da ste se precej avtoritativno na igrišču obnašali tudi vi.
Morda bi morale biti te vloge razdeljene še bolj. Tudi, če je zraven Jan Oblak, je on vratar in kot tak daleč od dogajanja. Potrebuješ deset vodij, ki so v določenem trenutku pripravljeni potegniti voz. Potem je dosti laže. Fantje se morajo počasi spoznati in potem sami pri sebi reči ’jaz bom danes tisti’, ne pa čakati na nekoga drugega, da nekaj naredi. Več, kot bo takšnih, lažje nam bo.
V klubu imam določeno funkcijo, zato mi je morda lažje. Čeprav je bil to moj šele četrti nastop za reprezentanco, se ne oziram na to. Kdaj tudi povzdignem glas. Ampak v pozitivnem smislu, za dobrobit ekipe. Ne sme biti egov. Proti Danski smo pokazali, da smo od prvega do zadnjega vsi skupaj. V določenih trenutkih smo zdržali tudi na borbo.
Ritem Slovenije je v zadnjih 20 minutah precej padel. Medtem ko je selektor Danske opravil več menjav, je Matjaž Kek samo dve. Eno po 80. minuti, drugo pa globoko v sodnikovem dodatku. Je bilo čutiti utrujenost?
Res je, na koncu so bili Danci tisti, ki so šli z dodatno kakovostjo po zmago in so nas pritisnili. Vemo, da so si v teh kvalifikacijah privoščili nekaj spodrsljajev, zato so bili prisiljeni iti po zmago.
Mi kot manjša reprezentanca smo čakali na priložnost iz protinapada ali prekinitve in izvleči kaj več. Nismo dosti menjali. Enostavno smo igrali dobro, je pa res, da se energetsko pozna, če na igrišče ne pride nihče, ki bi lahko poživil igro.
Ampak verjamem, da se selektorju v določenem momentu, ko vse štima, ni lahko odločiti za menjavo. Ključno je bilo to, da smo prejeli gol pred koncem prvega polčasa. Če bi ob odmoru vodili z 1:0, bi bilo veliko lažje. Tisti gol nas je malce presekal, Dance pa je vrnil v igro. Če bi ob polčasu vodili, bi se grupirali, bilo bi lažje. Tudi oni bi se morali odpreti, kar bi bila za nas lepa priložnost, da s hitrim Benjaminom Šeškom izkoristimo kako priložnost in smo nevarni.
V preteklosti ste se pogosto pritoževali, da je kriterij sojenja v slovenski ligi premehak. Francoz Francois Letexier je tokrat puščal precej bolj grobo igro. Kako vam je to ustrezalo?
Da, absolutno je bilo bolje. Tako je tudi prav. Tudi na Finskem je španski sodnik dopustil ogromno igre. Imeli smo težave, ker nismo bili dovolj agresivni. Meni je tak način sojenja všeč. Treba je igrati fizično. Smo profesionalni športniki. Dvakrat, trikrat na teden treniramo v fitnesu, potem pa ti sodnik ne pusti igrati. To se mi zdi brez veze. S tem slovenski nogomet izgublja. Potem pa prideš v Evropo, pa je panika in jokanje.
Še besedo, dve o združenih navijačih, ki so se tokrat v novi preobleki pojavili na reprezentančni tekmi. Ste jih opazili?
Smo, na koncu smo jih tudi pozdravili. To je neka novost, ki jo vsi seveda pozdravljamo. To nam manjka. Upam, da jih bo v prihodnosti še več. Da se bodo ljudje pridružili tej skupini in bo to v prihodnosti na še višjem nivoju. Res je lepo, ko gremo na tuje tekme in tam vidimo mase ljudi z dresi, šali, ki organizirano prepevajo. Vzdušje je takoj drugačno, to reprezentanca potrebuje.
Večino vaših klubskih soigralcev zdaj čakajo daljše počitnice, z vami je drugače. Olimpija se že pripravlja na novo sezono, kdaj se ji boste pridružili?
Že v petek me čakajo priprave z Olimpijo v Avstriji. Potem pa bomo videli, kaj se tam zgodi. Ni veliko dopusta, ampak nekaj je. Saj smo imeli nekaj dopusta tudi pred reprezentanco. Po eni strani mi to morda celo prija, saj je za mano uspešna sezona.
Ko zmaguješ, bi najraje, da se nikoli ne konča. Potem pride še reprezentanca, ki je zame v nogometu nekaj največ, kar lahko doživiš. Zmag in novih dokazovanj se nikoli ne naveličaš. Dobro je tudi to, ker ne izgubiš veliko, kot če bi bil mesec in pol na dopustu, kar te preseka. Zdaj bom fizično dobro pripravljen. Ne bo tistega težkega dela priprav.
Že večkrat ste dejali, da si želite narediti korak naprej v karieri. Kaj je novega glede vaše klubske prihodnosti?
Novega je to, da je bilo na tekmi z Dansko dosti klubov, ki spremljajo vsakega. Razni razgovori so. Jaz sem pripravljen iti korak naprej, ostalo pa je v rokah agentov in klubov. Upam, da sem se danes komu dopadel in me bo želel pripeljati. Da se mi odprejo vrata v evropski nogomet, potem pa se tam naprej dokazujem. Ampak do tja je še daleč.
Bi v tujino raje odšli zdaj ali pa po jeseni in bi Olimpiji pomagali v Evropi?
Z individualnega vidika je seveda bolje, da podpišeš čim prej. Z novim klubom želiš na priprave, da spoznaš soigralce, trenerja. Da imaš čas za uigravanje, ne pa, da prideš, ko se prvenstvo že začne in si vržen v vodo, potem pa se moraš znajti. Po navadi potem potrebuješ tri, štiri mesece, da prideš zraven. Priložnost začneš dobivati šele v drugem delu sezone. Si prišlek, ekipa je že formirana. Logično je, da si vsak želi oditi čim prej. Tudi z vidika novega trenerja v novem klubu, ki želi imeti čim prej sestavljeno ekipo, je to bolje. Ampak … Kot sem že rekel. Nič ni v mojih rokah. Bomo videli. Opcije so odprte.
Ni skrivnost, da sanjate o angleški premierligi. Ste tekmo proti Danski, za katero igra nekaj zvezdnikov otoškega nogometa, videli tudi kot test?
Iskreno, o tem nisem razmišljal. Vemo, da dosti Dancev igra v Angliji, tam so se dokazali. Nasploh so Skandinavci precej povezani z Anglijo in tamkajšnjim načinom nogometa. Skušaš se kosati z njimi in ugotoviti, če bi nekoč lahko na tej ravni igral tudi ti. So pa to največji mojstri nogometa, za mano je izjemna izkušnja.
Kaj pa vam je teh 90 minut v tem pogledu povedalo? Ste zreli za to raven?
Lahko sem zadovoljen. Seveda bi bilo lahko tudi bolje, ampak sem zadovoljen. Nisem pa šel prav v podrobnosti glede individualne predstave, gledal sem bolj na ekipno. Verjamem, da smo pokazali dosti dobrih stvari. Bile so tudi določene slabe. Ne toliko zaradi nas kot zaradi nasprotnika, ki te sprovocira. Z neko individualno kvaliteto te izigra. V določenih momentih jim je bilo treba čestitati. Ni vedno odvisno samo od tebe. Ko smo trpeli, smo trpeli skupaj. Pokazali smo pravi obraz.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje