Zaenkrat še ne čuti krize, a morda še pride

Foto: Aleš Fevžer

Mitja Gasparini je pred dobrim tednom dni še zadnjič oblekel dres slovenske odbojkarske reprezentance in pri 39 letih tako dokončno potegnil črto pod bogato in uspšeno športno kariero, ki je trajala skoraj dve desetletji. V intervjuju za Sportklubje je med drugim spregovoril o razlogih za slovo od odbojkarskih igrišč, sijajnih reprezentančnih uspehih, pogled pa usmeril tudi v prihodnost, ki je po njegovem mneju za slovensko odbojko zelo svetla.

Sijajni Slovenci prekinili tudi italijanski urok

Odbojka

19. Avg 2023 0

Odbojka

19. Avg 2023 0

Nova slovenska lekcija poljskim odbojkarjem

Odbojka

18. Avg 2023 0

Odbojka

18. Avg 2023 0

Verjetno ne bi pretiravali, če bi Mitjo Gasparinija označili za velikana slovenske odbojke. Ne nazadnje so Izolana za živo legendo označili tudi njegovi soigralci v slovenski vrsti, za katero je nastopil na neverjetnih 221 tekmah. Prvič že leta 2004 in nazadnje pretekli teden v Mariboru, ko je nastopil na poslovilni tekmi proti Egiptu. V vmesnem obdobju je danes 39-letni novopečeni športni upokojenec nizal uspehe in osvajal lovorike tako na klubskem kot reprezentančnem področju. Za nepogrešljivega člana Slovenije ob praktično vseh njenih največjih uspehih, ki jih še zdaleč ni malo.

“Ponosen sem na doseženo in ne bi kaj veliko spreminjal,” pravi nekdanji korektor, ki si bo svojo kariero zapomnil po dveh osvojenih naslovih evropskega prvaka in četrtem mestu na zadnjem odbojkarskem mundialu, kot sam pravi pa tudi igranjem v polnih Stožicah na domačem evropskem in svetovnem prvenstvu.

Mitja, pred tednom dni ste v Mariboru odigrali še zadnjo tekmo in tako tudi uradno potegnili črto pod zelo uspešno športno kariero. Kako ste vse skupaj doživeli? Je bilo tudi za vas tako čustveno kot za vse prisotne?

Pravzaprav da. Bilo je prekrasno, zato bi se še enkrat rad zahvalil odbojkarski zvezi in soigralcem, da so mi pripravili to tekmo. Zahvala tudi publiki, ki je prišla. Bilo mi je zares enkratno odigrati še zadnjo tekmo s fanti in podoživeti občutke na igrišču. Nekako sem vedel, da se me bo vse skupaj dotaknilo, čeprav je minilo že nekaj časa, odkar sem bil na igrišču. Občutki so se vrnili, bilo mi je kar malo hudo, a hkrati sem bil zelo vesel, da sem pot sklenil na takšen način.

Poslovilne tekme v slovenski odbojki doslej niso bile običajne, pravzaprav ste doslej edini, ki ga je doletela ta čast, kar dovolj zgovorno priča o vaših dosežkih na igrišču.

Težko z gotovostjo trdim, ali je bila pred tem že organizirana takšna tekma. Mislim, da imate kar prav, saj pred tem na dogodku, kot je bil ta, še nisem prisostvoval. V veliko čast si štejem, da sem prvi, a tudi ostalim fantom v reprezentanci privoščim, da podoživijo to.

Reprezentančni kolegi vas opisujejo z besedami, kot so zabavljač, motor ekipe in predvsem legenda. Tine Urnaut pravi, da gredo prav vam precejšnje zasluge, da je slovenska odbojka danes tu, kjer je.

Saj ne vem, kaj naj porečem na to (smeh). Nikoli nisem maral samohvale, sem pa vesel, da sem bil del uspešne reprezentančne zgodbe in da sem tudi sam prispeval k vsem uspehom in temu, kar reprezentanca danes predstavlja in je.

V zadnjih mesecih ste se verjetno večkrat zazrli v preteklost in razmišljali o odbojkarski poti, ki ste jo preodili. Kateri trenutki in nenazadnje tudi osebe so se vam največkrat prikradli v spomin?

Z veseljem se zazrem v preteklost in pogledam na pot, ki sem jo jaz oziroma tudi moja družina skupaj prehodili. Kar nekaj je trenutkov, ki mi bodo za vedno ostali v spominu. Od osvojenih lovorik v klubih do uspehov in zmag z reprezentanco. Ne smem pozabiti na polne Stožice na evropskem in svetovnem prvenstvu. To bo nekaj, kar mi bo ostalo v najlepšem spominu.

Kar se tiče oseb, bi izpostavil nekaj trenerjev. Zagotovo je tu Andrea Gianni, ki me je vodil tako v Veroni kot v reprezentanci. Tu so še reprezentančni soigralci, saj sem velik del uspehov dosegel prav z njimi. Uspehi v slovenskem dresu so mi pomagali tudi pri iskanju klubov. Sem mnenja, da so bile vsake reprezentančne priprave koristne, tudi tiste pred petnajstimi leti, ko stvari še niso delovale, kot bi morale.

Pred dvema letoma ste v enem od intervjujev dejali, da boste odbojko igrali dokler boste v njej uživali, oziroma dokler vas bodo hoteli. Težko si je predstavljati, da vas ob vsem znanju in izkušnjah ne bi hoteli, ste torej v igranju prenehali uživati?

Deloma (smeh). Na tekmah sem še vedno užival, vendar so bili treningi tisti, ki so mi postali mučni. Nisem več najmlajši, telo se drugače odziva na napore in na vse, kar profesionalno igranje odbojke prinaša za sabo. Še vedno sem užival, vendar precej manj, kot še pred nekaj leti. Tudi s tega razloga sem sprejel odločitev, da je bilo dovolj.

Čutite posledice dvajsetletnega športnega udejstvovanja na najvišji ravni?

Moram reči, da sem imel glede tega precej sreče. Seveda sem imel nekaj poškodb, a te niso bile tako hude, da bi me težje zaznamovale. Imel sem operacije kolena in gležnja, nekaj težav z ramo, a to so sprotne težave, ki jih ima večina odbojkarjev. Zaenkrat ne čutim veliko posledic zaradi tega, res pa je, da bi me zjutraj bolelo manj stvari, če ne bi igral odbojke. A to je del profesionalnega udejstvovanja s športom in tega sem se zavedal že zelo zgodaj.

Kako dolgo je zorela odločitev o zaključku kariere? Ste dolgo premišljevali?

Ko sem se letos vrnil iz Irana, sem si želel vzeti krajši premor in nato poskušal nadaljevati. A v tem obdobju sem imel čas za daljši premislek in se odločil, da je napočil trenutek, da zaključim. Žena, ki je bila vselej zraven, je vedno pustila, da odločitev najprej sprejmem sam, nato pa jo skupaj pretehtamo še kot družina. Tudi njej gre velika zahvala za neverjetno podporo, ki mi jo je skozi vsa leta nudila.

Večino kariere ste preživeli v tujini. Ostajate v Sloveniji, ali obstaja možnost vnovične selitve?

Na začetku so obstajale ideje, da bi si dom ustvarili drugje. V igri sta bili predvsem Italija in Južna Koreja, ki sta me z družino najbolj zaznamovali. Predvsem Italija je nam Primorcem zaradi življenjskega sloga zelo blizu. A na koncu je doma najlepše. S Slovenijo ni prav nič narobe.

Obstaja možnost da si glede upokojitve premislite, kot ste si že v primeru igranja za reprezentanco?

Mislim, da je to kar konec. Nisem več v letih, ko bi se lahko premislil, saj bi bil postopek vrnitve preveč dolgotrajen. Poleg tega ni prav veliko odbojkarjev, ki kariero sklenejo pri 39 letih, velika večina jo zaključi že mnogo prej.

Kako se privajate na življenje po odbojki?

Slišal sem veliko zgodb, kako so imeli nekateri športniki po upokojitvi kar nekaj težav. Ne bom rekel, da me je bilo tega strah, a me je zagotovo zanimalo, kaj bo. Zaenkrat še ne čutim krize, morda še pride, a zdaj je minilo že kar nekaj mesecev, odkar sem bil aktiven.

Moje življenje je zdaj povsem običajno. Imam več časa, da dneve in večere preživljam z družino in se ji še bolj posvetim, kot sem se ji lahko pred tem. Z uradnim slovesom sem dokončno potegnil črto pod svojo športno kariero, zdaj začenjam novo obdobje v življenju.

So stvari, ki jih kljub temu pogrešate?

Kar nekaj. Druženje s soigralci je ena od teh, ki mi bo gotovo manjkala, čeprav je bilo tega skozi kariero kar nekaj. A nič zato, saj si lahko najdem druge stvari, da to nadomestim. Obstaja ogromno lepih reči, ki jih prej nisem mogel početi.

Ste že odkrili kakšen nov hobi?

Ne še, zdaj na površje prihajajo tisti stari, kot sta biljard in smučanje. Pozimi sem po 14 letih spet znova stopil na smuči. Na srečo ni bilo težav, mi je šlo kar dobro že ob prvem stiku s snegom. Sicer pa imam tudi službo.

Imate željo ostati v odbojki? Nenazadnje vodite tudi lastno odbojkarsko akademijo.

Težko rečem, da imam željo postati profesionalni trener, saj to prinese za sabo zelo podobno, če ne še težje življenje, kot sem ga ime kot odbojkar. To bi spet pomenilo, da bi bil daleč od doma in družine, spet bi bilo veliko potovanj. Ob pogovorih s trenerji in kar sem videl tudi sam, takšen poklic za sabo prinese ogromno stresa. Bolj me zanima delo z mladimi, saj mi spremljanje njihovega napredka in njihovo veselje predstavlja veliko zadovoljstvo.

Torej odbojko še vedno radi spremljate?

Seveda, je del mene, del mojega življenja in v prihodnosti bom z veseljem spremljal, kaj se dogaja v naši odbojki. Res pa je, da se nekateri tekmovalci po končani karieri povsem nasitijo svojega športa. Sam mislim, da lahko živim brez odbojke, a mi je še vedno zelo všeč. Zagotovo bom z njo ostal povezan.

Koliko ste še v stiku z nekdanjimi reprezentančnimi kolegi? Kaj jim napovedujete na prihajajočem evropskem prvenstvu?

Seveda se še vedno slišimo, a težko rečem, kako se bodo odrezali, saj sem bil letos z njimi eno popoldne. Za natančnejšo oceno, bi moral večkrat prisostvovati na treningih. Sem pa prepričan, da bodo na evropskem prvenstvu dali vse od sebe in kot vedno po svojih najboljših močeh odigrali na tekmah, ki bodo štele največ. Želim jim najboljši možen rezultata.

Član slovenske vrste ste bili še v času, ko ta še ni nizala odmevnejših uspehov. Kako ste sami podoživeli njen vzpon v zadnjih desetih letih?

To je bila zelo težka pot, a stvari so se počasi in vsako leto premikale na boljše. Na koncu smo dosegli zares neverjetne rezultate. Zagotovo je bilo veliko napornih trenutkov, ne le pri meni, temveč pri večini fantov. A nekako smo se vedno odzvali na povabilo selektorja in dali vse od sebe.

Tudi na treningih je veljalo prepričanje, da če smo že tu, se dajmo potruditi. Zagotovo so dobri rezultati, ki so poleg vseh ostalih dejavnikov prišli, pomagali. Naša reprezentanca je danes ena najboljših na svetu, temu primerno so tudi stvari okoli nje ustrezno urejene.

Se vam zdi, da so reprezentančni uspehi v zadnjih letih v javnosti postali samoumevni?

Vsi vemo, kako je, ko javnost enkrat razvadiš. Tega se zavedajo tudi fanti, ki bodo zdaj znova poskušali javnost prepričati, da še vedno spadajo med najboljše. Je pa to lahko tudi nevarno, saj je samo v Evropi kar nekaj sijajnih ekip. Reprezentanca je rabila kar nekaj časa, da se je na najtežjih tekmah, ko je prisoten največji pritisk, naučila pokazati najboljšo predstavo.

Je odbojka v Sloveniji dovolj cenjena?

Seveda bom rekel, da ni. Želel bi si, da bi bila po priljubljenosti povsem pri vrhu, a se zavedam, da to ni realno. A vseeno je dandanes povsem drugače kot nekoč. Včasih nisi v enem tednu v časopisih našel enega članka o odbojki. Tu je bil storjen ogromen premik. Rad bi, da se o odbojki govori še več in da so naši igralci cenjeni za ves trud ter odrekanja skozi sezono in celotno poletje.

Če pomislimo, so imeli v celem letu le okoli deset prostih dni. V zadnjih letih je bilo še toliko bolj naporno, saj smo nastopali na ogromno tekmovanjih. Vsi, ki delujemo v odbojki se trudimo, da dvignemo prepoznavnost našega športa.

Ne le vi, počasi v leta prihajajo tudi ostali člani fantastične reprezentančne generacije. Kakšna bo prihodnost?

Če se bo še naprej delalo po zdajšnjem sistemu in bodo igralci željni trenirati, večjih skrbi za prihodnost ne bi smeli imeti. A tudi zdajšnja generacija še ni rekla zadnje. Res je, nekateri so stari že 30 in več let, a pred sabo imajo še nekaj let igranja. Tudi mlajši imajo velik potencial, ki se ga lahko izkoristi, če se bo postopalo pravilo.

Največji cilj slovenske vrste ostaja uvrstitev na olimpijske igre, ki je sicer ostala vaša velika neizpolnjena želja.

Tako je, a nimam kaj, pri tem bo ostalo. Upam, da se želja izpolni vsaj preostalim fantom in da se uvrstijo v Pariz. Verjamem, da se bodo. Za izpolnitev cilja jim pošiljam vso svojo energijo, da končno pridemo na olimpijske igre in še tam poskrbimo za odmeven dosežek.

Naslednje poletje se torej na dopust odpravljate v francosko prestolnico?

Nadejam se tudi tega potovanja na olimpijado.

Klubske in reprezentančne lovorike Mitje Gasparinija:

Državno prvenstvo:

2005/2006, Autocommerce Bled, 1. mesto

2006/2007, Autocommerce Bled, 1.mesto

2007/2008, Autocommerce Bled, 1. mesto

2008/2009, Autocommerce Bled, 1. mesto

Pokal Slovenije:

2006/2007, Autocommerce Bled, 1.mesto

2007/2008, Autocommerce Bled, 1.mesto

2008/2009, Autocommerce Bled, 1.mesto

2020/2021, Calcit Volley, 1. mesto

Mevza:

2006/2007, Autocommerce Bled, 1.mesto

2007/2008, Autocommerce Bled, 1.mesto

Francosko prvenstvo:

2015/2016, Paris Volley, 1. mesto

Francoski superpokal:

2015/2016, Paris Volley, 1. mesto

Cev Top Teams

2006/2007, Autocommerce Bled, 1. mesto

Korea V. League:

2017/2018, KAL, 1. mesto

Reprezentanca::

Evropska liga: 2015, 1. mesto, 2011 in 2014, 3. mesto

Evropsko prvenstvo: 2015 in 2019, 2. mesto

Svetovna liga 3. kakovostni razred: 2016, 1. mesto

Svetovna liga 2. kakovostni razred: 2017, 1. mesto

Svetovno prvenstvo: 2018, 12. mesto, 2022 4. mesto