Zgodovinski Peking: Slovenci le za nenadkriljivimi Norvežani

Peking 2022 20. Feb. 202216:30
Delite:
Foto: Aleš Fevžer/OKS

Da se bodo olimpijske igre 2022 zapisale v zgodovino, je bilo jasno že ob izbiri organizatorja. Peking je namreč postal prvo mesto na svetu, ki je gostilo tako poletne kot zimske igre. A tekmovanja so poskrbela, da se je kitajska prestolnica v anale zapisala tudi po športnih rezultatih in dosežkih.

Začnemo lahko pri številu podeljenih kompletov kolajn. Teh je bilo tokrat kar 109, za razliko od 102 pred štirimi leti v Pjongčangu in 98 pred osmimi v Sočiju. Število panog in disciplin se torej ves čas dviguje, posledično pa padajo tudi novi mejniki med najuspešnejšimi državami. Od sodelujočih 91 držav je vsaj eno odličje osvojilo 29 držav. 

Na vrhu te lestvice je znova Norveška, ki je skupno osvojila 37 medalj, med katerimi je kar 16 zlatih. S tem je še za dve najžlahtnejšega leska presegla svoj in nemški rekord izpred štirih let in kanadskega iz leta 2010, ko so se omenjene tri države veselile 14 zlatih odličij.

Norvežani so postavili rekord po številu zlatih kolajn. Kar štiri (in še en bron) je osvojil biatlonec Johannes Thingnes Boe. Foto: Guliverimage

Skupno pet manj kot Skandinavci so jih osvojili Rusi, ki so še druge zimske igre zapored nastopali pod olimpijsko zastavo. A lesk teh kolajn je bil nekoliko manj svetleč (le šest zlatih), zato so Rusi na skupni lestvici šele deveti. Na visokem tretjem mestu pa je domačinka Kitajska, ki je s 15 kolajnami (od tega 9 zlatih) postavila svoj daleč najboljši rezultat na igrah. Vmes je še Nemčija (27 kolajn; 12 zlatih).

Lestvica kolajn v Pekingu

1. Norveška   16-8-13   37

2. Nemčija   12-10-5   27

3. Kitajska   9-4-2   15

4. ZDA   8-10-7   25

5. Švedska   8-5-5   18

6. Nizozemska   8-5-4   17

7. Avstrija   7-7-4   18

8. Švica   7-2-5   14

9. Ruski olimpijski komite   6-12-14   32

10. Francija   5-7-2   14

11. Kanada   4-8-14   26

12. Japonska   3-6-9   18

13. Italija   2-7-8   17

14. Južna Koreja   2-5-2   9

15. Slovenija   2-3-2   7

20. Madžarska   1-0-2   3

In Slovenija? Sedem kolajn, ki jih slovenskim privržencem športa zagotovo ni treba ponovno naštevati, je absolutno gledano drugi najboljši dosežek v zgodovini samostojne Slovenije. Le eno več so naši športniki in športnice prinesli iz Sočija pred osmimi leti. Pravljična sedmica je zadoščala za skupno 15. mesto, leta 2014 je Slovenija zasedla mesto nižje.

OI po številu slovenskih kolajn:

Soči 2014: 2 zlati + 2 srebrni + 4 bronaste = 8 kolajn

Peking 2022: 2 zlati + 3 srebrne + 2 bronasti = 7 kolajn

Peking 2008: 1 zlata + 1 srebrna + 3 bronaste = 5 kolajn

Tokio 2020: 3 zlate + 1 srebrna + 1 bronasta = 5 kolajn

Atene 2004: 1 srebrna + 3 bronaste = 4 kolajne

London 2012: 1 zlata + 1 srebrna + 2 bronasti = 4 kolajne

Rio de Janeiro 2016: 1 zlata + 2 srebrni + 1 bronaste = 4 kolajne

Opomba: Naštete so le igre, kjer je Slovenija osvojila vsaj 4 kolajne. Če je število enako, je vrstni red kronološki. 

Od sosed sta pred deželo s sončne strani Alp Avstrija in Italija. Severni sosedi so na sedmem mestu s skupno 17 kolajnami (7 zlatih), Italija je 13. (17 kolajn; 2 zlati). Tri kolajne ima na 20. mestu Madžarska, brez nje pa je ostala Hrvaška. Po zgodovinsko slabem začetku so se pobrale tudi Združene države Amerike, ki so s 25 odličji (8 zlatih) zasedli skupno četrto mesto.

Slovenska odprava v Pekingu je presegla pričakovanja. Foto: Aleš Fevžer/OKS

V posameznih vidikih povsem v vrhu

Če pa dosežke naših tekmovalcev in tekmovalk pogledamo po žlahtnosti, je Peking 2022 celo pred ruskim obmorskim letoviščem leta 2014. V Rusiji je bilo razmerje 2-2-4, na Kitajskem letos 2-3-2. Ta dosežek pa je, ko zraven dodamo še poletne igre, prav tako drugi v času samostojnosti. Boljši je bil po žlahtnosti le lanski Tokio (3-1-1).

OI po žlahtnosti slovenskih kolajn:

Tokio 2020: 3 zlate, 1 srebrna, 1 bronasta / skupno 5

Peking 2022: 2 zlati, 3 srebrne, 2 bronasti / skupno 7

Soči 2014: 2 zlati, 2 srebrni, 4 bronaste / skupno 8

Sydney 2000: 2 zlati, 0 srebrnih, 0 bronastih / skupno 2

Rio de Janeiro 2016: 1 zlata, 2 srebrni, 1 bronasta / skupno 5

Peking 2008: 1 zlata, 1 srebrna, 3 bronaste / skupno 5

London 2012: 1 zlata, 1 srebrna, 2 bronasti / skupno 4

Opomba: Naštete so le igre, kjer je Slovenija osvojila vsaj eno zlato kolajno. 

Spet le za vikingi, toda pred Avstrijci

In še podatek, s katerim se Slovenci vselej radi hvalimo. Sploh če je v naši malhi na posameznih igrah veliko kolajn. Število le teh na število prebivalstva oziroma povedano po domače: na koliko ljudi ima posamezna država eno kolajno.

Tudi tu je brez konkurence Norveška, potomci vikingov so eno kolajno osvojili na dobrih 146 tisoč ljudi. Enako kot leta 2014 pa je na drugem mestu znova Slovenija. En kos kovine pripada slabim 300 tisočim ljudem. Sledita Avstrija in Švedska, prvo peterico pa zaključuje Švica.

Kolajne na ZOI 2022 glede na velikost prebivalstva:

1. Norveška   37 kolajn   5.421.241 prebivalcev      ena kolajna na: 146.520 ljudi

2. Slovenija   7 kolajn   2.078.938 prebivalcev      ena kolajna na: 296.991 ljudi

3. Avstrija   18 kolajn   9.006.398 prebivalcev      ena kolajna na: 500.355 ljudi

4. Švedska   18 kolajn   10.099.265 prebivalcev      ena kolajna na: 561.070 ljudi

5. Švica   14 kolajn   8.654.622 prebivalcev      ena kolajna na: 618.187 ljudi 

Opomba: Navedena je le najboljša peterica držav v tej kategoriji. 

Če smo pred igrami poznavalce, strokovnjake in ljubitelje športa poslušali, da je napoved petih kolajn za Slovenijo optimistična napoved, pa so naši športniki in športnice torej spet presegli sami sebe in nas razveselili s pravljičnimi sedmimi.

Ene najuspešnejših iger za Slovenijo v njeni zgodovini so torej dočakale svoj zaključek, športnikom, navijačem, novinarjem in spremljevalcem pa so prinesle veliko užitkov in veselja. Težko že čakamo na naslednje, poleti 2024 jih bo gostil Pariz, naslednje zimske pa bodo še dve leti kasneje v Milanu in Cortini d’Ampezzo.

Komentari

Vaš komentar