Daniela Iraschko-Stolz je v zaključku septembra malce presenetljivo sklenila svojo dolgoletno kariero v smučarskih skokih. Ena najboljših športnic v tej panogi pa je dober mesec dni po tej odločitvi za Derstandard.at spregovorila tudi o temnejši plati svoje kariere. Zaradi skromnih finančnih nagrad, ki si jih je prislužila skozi kariero, danes namreč še zdaleč ne živi luksuznega življenja uspešne športnice.
Veliki kristalni globus v sezoni 2014/2015, 16 zmag v svetovnem pokalu, skupno pa 53 uvrstitev na zmagovalni oder. Osem odličij na svetovnih prvenstvih v posamični in ekipni konkurenci ter olimpijsko srebro iz Sočija leta 2014. To so dosežki zdaj že nekdanje avstrijske smučarske skakalke Daniele Iraschko-Stolz, ki je še v začetku poletja javno napovedovala nadaljevanje kariere, a dolgotrajna poškodba kolena je pustila svoje posledice in Avstrijka je pred dobrim mesecem dni smuči dokončno postavila v kot.
Prva ženska, ki je na smučeh poletela 200 metrov, se zdaj ukvarja z novo realnostjo. Ta je povezana s tem, kako naprej v življenju, saj si eksistence po karieri s smučarskim skakanjem ni zagotovila.
“Ko sem začenjala kariero, ni bilo niti svetovnega pokala, kaj šele kontinentalnega. Če bi takrat obstajali ti tekmovanji, mi danes ne bi bilo treba delati. Veliko bi pomagalo že, če bi bili ženski skoki olimpijska disciplina v Vancouvru 2010. Žal, rodila sem se 30 let prezgodaj. Vseeno sem ponosna na to, da sem s svojimi dosežki pisala zgodovino. Realnost pa je takšna, da sem morala ob treningih in tekmovanjih tudi delati, da sem lahko živela,” se na svojo kariero ozira skakalka, ki bo v zaključku novembra stara 40 let.
Ženski skoki prinašajo izgubo
Kako naprej? To je vprašanje, na katerega skuša v teh dneh odgovoriti sveža športna upokojenka.
“Če nič drugega, lahko zaradi svoje izobrazbe delam na policiji. A želim si ostati v skokih, rada bi vzgajala nove rodove. Toda žal se od tega ne da živeti. Skrbi me, da me nič ne bo osrečilo tako, kot so me osrečevali smučarski skoki. Zato želim ostati v športu, a težko je najti redno službo kot trenerka. Nasploh status ženskega skakanja ni dober. Še dandanes ženski skoki organizatorjem prinašajo zgolj izgubo. Super bi bilo, če bi bila dekleta plačana enako kot moški, ampak od kje naj dobimo ta denar? Moški so pač v prednosti, pojavljajo se več v medijih, njihove tekme so pogosteje na televiziji,” o statusu ženskih smučarskih skokov razmišlja ena izmed pionirk tega športa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!