Neverjeten dosežek Rjojuja Kobajašija, ki je na Islandiji na improvizirani skakalnici in v strogi tajnosti s smučmi poletel kar 291 metrov, močno razdvaja. Medtem ko je javnost navdušena, je stroka nad podvigom japonskega smučarskega skakalca precej zadržana.
Rjoju Kobajaši je v strogi tajnosti, predvsem pa mimo uradnih smernic Mednarodne smučarske zveze (FIS) in pod pokroviteljstvom proizvajalca energijskih pijač Red Bull, postavil nov mejnik v smučarskih poletih. Čeprav mu zastavljenega cilja, preleta 300-metrske znamke, ni uspelo doseči, je močno presegel uradni rekord Avstrijca Stefana Krafta, ki je leta 2017 v Vikersundu na Norveškem pristal pri 253,5 metra.
Japonec je po neuradnih podatkih prvič poletel 256 metrov, v naslednjih poskusih 259 in 282 metrov, v sredo pa postavil končni rekord pri 291 metrih. “Rjoju Kobajaši je redefiniral meje z rekordnim skokom, dolgim 291 metrov,” so na družbenih omrežjih sporočili pri Red Bullu.
Posnetek njegovega poleta se je na medmrežju razširil kot požar in požel navdušenje širše javnosti, precej zadržano so ga pospremili pri FIS, kjer so hiteli s pojasnjevanjem, zakaj se polet Kobajašija ne more šteti za svetovni rekord.
“Vsi uradni skoki in poleti morajo izpolnjevati stroga pravila pod okriljem FIS (FIS ICRs). Ta omogočajo tekmovanje dveh serij skokov z vsaj približno enakimi pogoji. Tekmovanje v smučarskih poletih mora temeljiti na FIS-certificiranem sistemu za merjenje razdalje in potekati na letalnici, ki je homologirana s predpisi FIS, da se lahko primerja z drugimi poleti in izpolnjuje pogoje za uradni rekord v smučarskih poletih,” so zapisali na uradni spletni strani krovne organizacije.
Red Bull je dal skokom dodatno vrednost
Temu pritrjuje tudi nekdanji trener smučarskih skokov in strokovni televizijski komentator Jelko Gros. Čeprav je Kobajašiju za dosežek čestital, daljavo pa označil za spoštovanja vredno, meni, da nima nobene povezave s športom.
“Šport ima svoja pravila in znotraj teh pravil se dosegajo rezultati oziroma rekordi. V smučarskih skokih rekord velja, ko skok trije sodniki ocenijo za stoječega, prav tako pa je tekmovalec opravil kontrolo opreme. Tu ni bilo ne enega in ne drugega. Ob tem moram izpostaviti, da FIS uradnega svetovnega rekorda niti ne beleži, temveč le rekord skakalnice,” je izjavil Gros, ki takšnih poskusov sicer ne podpira, a hkrati poudarja, da ima vsaka medalja dve plati.
“Ena je, da je Red Bull postavil skoke med ekstremne športe oziroma v družbo formule 1 in motoGP, kjer ljudje pričakujejo neko nadčloveškost. S tem je Red Bull skokom dal dodatno vrednost. Po drugi strani pa je podvig, kot se ga je lotil Kobajaši, na tekmah svetovnega pokala neizvedljiv. Tam ne moreš čakati na ugodne razmere, saj si odvisen od televizijskega prenosa. Tekma je takrat, ko to določi televizija in ne, ko so ugodne razmere.”
Podvig kot dobra šola za FIS?
Domislica proizvajalca energijskih pijač ni nova, saj je podoben podvig načrtoval že leta 2011 z najuspešnejšim smučarskim skakalcem vseh časov Gregorjem Schlierenzauerjem. Do končne izvedbe nikoli ni prišlo, saj so zanj izvedeli pri FIS in ga preprečili.
“Tudi tokrat bi lahko postopali enako, čeprav težko ugibam, kdo jih je tedaj na Avstrijski smučarski zvezi ustavil, saj to nikoli ni prišlo v javnost. Da so se na zdajšnji podvig pripravljali skoraj dve leti in v tako veliki tajnosti, jim moramo kar čestitati. Res je, da je bil podvig izveden na Islandiji, kjer se s skoki nihče ne ukvarja, a imeli so nekaj strokovnjakov, saj brez njih to ne bi bilo izvedljivo. Če so pri FIS pametni, bodo to dojeli kot dobro šolo in se bodo pozanimali, kako so to izvedli,” je še povedal Gros.
Ni malo takšnih, ki so prepričani, da je akcija, ki so jo pri FIS prezirljivo imenovali piarovska, za priljubljenost discipline in odkrivanje novih trgov naredila več kot vse aktivnosti direktorja tekem svetovnega pokala Sandra Pertileja skupaj. Zanimanje za smučarske skoke je namreč v upadu, po nekaterih podatkih pa se trg za smučarske skoke vsako leto skrči za 15 odstotkov. V zadnjih petih sezonah naj bi se globalno občinstvo namreč zmanjšalo z 2,5 milijarde na le 1,5 milijarde.
Z izjemo Planice, Zakopan in novoletne turneje to potrjujejo tudi obiski tekem, saj se na nekaterih prizoriščih zbere po vsega 200 ali 300 gledalcev. Prav tako ni zanemarljivo, da od zadnje rekordne znamke mineva že sedem let, kar je najdaljši premor v zadnjih treh desetletjih.
S podvigom Kobajašija se je spogledoval tudi Cene Prevc
“Končno,” se je na podvig nekdanjega stanovskega kolega razveselil Cene Prevc. Upokojeni slovenski smučarski skakalec je že pred časom nekoliko v šali za Sportklub povedal, da se je pripravljen v smučarske skoke vrniti le, če bi tekmovalci lahko leteli 300 metrov in več. “Na takšnih skakalnicah bi z veseljem skakal, oziroma odvisno od tega, kje bom takrat s svojimi mislimi, željami in fizično pripravljenostjo,” je povedal Prevc.
Tudi on je spomnil, da si je Red Bull projekt zamislil že pred 13 leti, obenem pa razkril, da se mu je želel pridružiti tudi sam. “Pred šestimi leti sem se skušal povezati z Red Bullom, a verjetno zaradi svoje narodnosti nisem bil prava oseba. Poleg tega niso bili moj pokrovitelj, za nameček pa se je tedaj že začela pandemija. Njihov odgovor je bil tedaj negativen, saj da projekta ne mislijo izpeljati, a očitno jim je sedaj uspelo najti pravega skakalca in se domisliti, kako to izpeljati,” se je razgovoril 28-letnik, ki ga močno moti predvsem velika zadržanost FIS pri dovoljevanju rekordnih daljav.
“Z načinom, kot se sedaj postavljajo uradni mejniki in kako redko prihaja do povečevanja skakalnic, bom sam prej pod rušo. A kot smo videli, so fantje sposobni leteti, dokler telo ne popusti. Prepričan sem, da bi lahko z lahkoto leteli tudi do 400 metrov.”
Udarec po glavi za vse, ki nastopajo v svetovnem pokalu
Mnenje nekdanjega skakalca deli tudi vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) Gorazd Pogorelčnik. Ne le da je mogoče leteti tako daleč, temveč tudi, da so pri FIS preveč konservativni. “To je zelo dobra reklama za skoke, za Red Bull in velika brca v rit FIS. Teoretično je že sedaj v Planici in Vikersundu samo s poglobitvijo spodnjega dela mogoče leteti 300 metrov in več,” je zatrdil sogovornik in pristavil, da so letos pri SZS na FIS poslali predlog za povečanje letalnic, ki pa je bil pri podkomiteju skakalnic zavrnjen.
“Verjetno zaradi osebnih razlogov oziroma interesov določene nacije. Če bi vsakih štiri ali pet let postopoma povečevali letalnice, je vprašanje, ali bi se Red Bull lotil tega projekta,” je razmišljal Pogorelčnik, a izpostavil še drug vidik.
“Sicer je super, da se pritisne na FIS, da se morda odprejo glede samih pravil, po drugi strani pa je to udarec po glavi za vse, ki nastopajo v svetovnem pokalu. Predvsem v smislu, da je kar nekaj tekmovalcev, ki so sposobni skakati na takšni skakalnici in so nekateri celo še uspešnejši letalci kot Kobajaši. Kar se mene tiče, je to zelo egoistično predvsem z njegove strani,” je izpostavil Pogorelčnik.
“Mejnike vedno prebijajo posamezniki,” se s kritikami na račun dvakratnega zmagovalca svetovnega pokala ne strinja Prevc. “Tudi na Luno bi vsak želel stopiti prvi, a to lahko stori le en. Seveda zavidam Kobajašiju, da je to doživel, hkrati pa sem neizmerno vesel, da mu je to uspelo,” je še v svojem slogu pripomnil Prevc.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje