Medtem ko so se smučarski skakalci po odpadli sredini tekmi v Szczyrku že preselili v Zakopane, kjer jih ta konec tedna čaka zaključek poljske turneje, pa prihodnji teden tekem svetovnega pokala ne bo na sporedu. A ljubitelji skokov ne bodo prikrajšani za spektakel, še več – na vrsti bo namreč svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Manj kot mesec dni po koncu novoletne turneje štirih skakalnic je čas za drugi vrhunec letošnje skakalne sezone. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, bienalni dogodek, ki ga po slovesu češkega Harrachova izmenično gostijo le še štiri letalnice. Planica, Vikersund, Oberstdorf in Kulm. In prav naprava med vasicama Bad Mitterndorf in Tauplitz na avstrijskem Štajerskem bo gostila 28. izvedbo letalskega spektakla.
Vse skupaj se je, pričakovano, začelo v zibelki smučarskih poletov v Planici. Dolina pod Poncami je leta 1972 organizirala prvo svetovno prvenstvo v poletih ter na severozahodu Slovenije pozdravila kar 110.000 gledalcev v treh dneh. Že takrat bi se morali tekmovalci v boju za odličja meriti v štirih serijah, a je zadnji dve odnesel premočan veter. Čast premiernega prvaka je tako po dveh skokih (155 in 158 metrov) pripadla Švicarju Walterju Steinerju.
Tekmovanje so leto zatem organizirali v Oberstdorfu, nato je Mednarodna smučarska zveza (FIS) odločila, da bo na sporedu na vsaki dve leti. Leta 1985 ga je tretjič gostila Planica, le leto pozneje pa so bili gostitelji Avstrijci s Kulmom in vzpostavil se je trend prvenstva na soda leta.
Že od samega začetka se med organizatorji menjuje zgolj pet letalnic, ki ustrezajo kriterijem, po katerih mora biti K-točka naprave med 185 in 200 metri. Poleg Letalnice bratov Gorišek so v ’sistemu kolobarjenja’ še letalnica Heinija Klopferja v Oberstdorfu, letalnica na Kulmu, letalnica Vikersundbakken v Vikersundu in letalnica Čertak v Harrachovu. Zadnja je sicer SP nazadnje organizirala leta 2014, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in propadanja naprave pa izpadla iz programa.
Le še poker primernih
Rekorderji po številu organizacij šampionatov so prav v Planici, kjer so lov letalcev na znamenite snežinke gostili že sedemkrat, trenutno pa so edini kandidati za gostiteljstvo leta 2028. Oberstdorf je skakalno smetano pozdravil šestkrat, enako kot bo prihodnji teden uspelo Kulmu. Vikersundu je čast pripadla petkrat, Harrachovu pa štirikrat.
Gostitelji svetovnega prvenstva v poletih:
Planica: 7 (1972, 1979, 1985, 1994, 2004, 2010, 2020)
Oberstdorf: 6 (1973, 1981, 1988, 1998, 2008, 2018)
Kulm: 6 (1975, 1986, 1996, 2006, 2016, 2024*)
Vikersund: 5 (1977, 1990, 2000, 2012, 2022)
Harrachov: 4 (1983, 1992, 2002, 2014)
Pomembnejša sprememba se je v formatu tekmovanja zgodila leta 2004 – znova v Planici –, ko so v spored dodali še ekipno tekmo. Ker jo je leta 2014 v Harrachovu odpihnil premočan veter, bomo prihodnjo nedeljo na Kulmu spremljali jubilejno 10. moštveno preizkušnjo na svetovnih prvenstvih v poletih.
Ulaga ‘odprl račun’
Čeprav Slovenci že od nekdaj veljajo za pionirje smučarskih poletov, pa smo na prvo kolajno s posebnih prvenstev, ki jih ne smemo mešati z nordijskimi prvenstvi (na vsaki dve leti, a na liha leta; tam skoki potekajo na srednjih in velikih skakalnicah, zraven pa so tudi smučarski tekači in nordijski kombinatorci, op. a.), čakali do 10. izvedbe tekmovanja. V Oberstdorfu je Primož Ulaga, takrat še pod jugoslovansko zastavo, zaostal zgolj za Ole Gunnarjem Fidjestolom in osvojil srebrno odličje. Do Norvežana in zlata so mu zmanjkale točno tri točke.
Prvič je slovenska zastava na podelitvi SP v poletih zaplapolala na Kulmu osem let pozneje. Leta 1996 je Urban Franc premoč moral priznati samo domačinu Andreasu Goldbergerju in Fincu Janneju Ahonenu, to pa je bilo tudi prvenstvo, ko se je uveljavila slovenska ideja že iz leta 1972 – namesto klasičnih dveh v posamični konkurenci o prvaku odločajo štiri serije, običajno izvedene v dveh dneh.
Konec 16-letnega čakanja
Čakanje na naslednje odličje za deželo s sončne strani Alp je trajalo do leta 2012, ko je nepozaben boj prvič po temeljiti prenovi letalnice, ki je omogočala tudi lov na svetovni rekord, gostil Vikersund. Takrat je prvi dan spet preprečil premočan veter, v drugem pa je slavo pobral Robert Kranjec in – znova za tri točke – premagal domačina Runeja Velta. Zagotovo še pomnite polet Kranjčana iz finalne serije, ko je pristal pri 244 metrih in se v izteku huronsko veselil zmage.
Nepozabni polet Roberta Kranjca:
Prvenstvo pred 12 leti je bilo za Slovenijo zgodovinsko, pa ne samo, ker je prvič dobila svetovnega prvaka, temveč tudi, ker je zasedba prvič posegla po ekipni kolajni. Četverica Kranjec, Jure Šinkovec, Jurij Tepeš in Jernej Damjan (le malo pred prvenstvom se je ob izvrstnem poletu v Oberstdorfu ob padcu poškodoval Peter Prevc) je osvojila bronasto odličje za Avstrijo in Nemčijo.
Najprej bron …
Kar najstarejšemu od bratov Prevc ni uspelo na Norveškem, mu je dve leti pozneje na zadnjem gostovanju v Harrachovu. Tudi na Češkem je nagajal veter, zaradi česar so izpeljali zgolj prvi dve seriji. Slovenski skakalec je prišel do brona, pred njim sta končala samo Nemec Severin Freund in Norvežan Anders Bardal. Ekipne tekme pa, kot že omenjeno, ni bilo na sporedu.
Ko so skoki predobri
Pred osmimi leti je lovce na daljave zadnjič pred tokratno izvedbo pozdravil Kulm. To je bila tista nepozabna sezona Petra Prevca, ko je v svetovnem pokalu zmagoval kot za šalo, vlogo favorita pa je potrdil tudi v Avstriji. Najdaljši je bil prav vse štiri dni tekmovanja (kvalifikacije, oba dneva posamične tekme, ekipna tekma) in zasluženo postal svetovni prvak. Ker je skakal predaleč, je točke sicer izgubljal ob doskoku, zato je imel na koncu pred Norvežanom Kennethom Gangnesom ’samo’ 3,3 točke prednosti. Tako kot pri Kranjcu štiri leta predtem je bil najdaljši skok prvaka dolg 244 metrov, kar še danes velja za rekord kulmske letalnice. Prevc je blestel tudi na ekipni preizkušnji, kjer pa so bile Norveška, Nemčija in Avstrija boljše, Slovenci pa so osvojili nehvaležno četrto mesto.
Prevčev rekord skakalnice na Kulmu:
Šampionat leta 2018 za Slovence ni prinesel posamičnega uspeha – Peter Prevc na šestem mestu je bil več kot 27 točk oddaljen do brona -, so pa v Oberstdorfu zato Jernej Damjan, Anže Semenič ter Peter in Domen Prevc skočili do srebrnega odličja na moštveni preizkušnji, boljši so bili samo Norvežani, in nadaljevali niz osvajanja kolajn.
Namesto pandemičnega uspeha afera
Tega so žal prekinili na domačih tleh leta 2020. To je bilo prvo svetovno prvenstvo, ki je bilo izpeljano v decembrskem terminu. Iz marčevskega istega leta ga je v naslednjo sezono zamaknila pandemija koronavirusa, zato je iztek v dolini pod Poncami sameval. Če so si ga v nemškem in norveškem taboru zapomnili predvsem po dvoboju Karla Geigerja in Halvorja Egnerja Graneruda (v posamični konkurenci je bil boljši prvi, v ekipni pa drugi), je v slovenski javnosti odmevala predvsem afera okrog Timija Zajca, ki je bil zaradi javnih komentarjev o nezadovoljstvu s trenerjem Gorazdom Bertoncljem izključen iz reprezentance. Izkupiček orlov: Anže Lanišek na 12. mestu, ekipa pa na četrtem, kar ni zadovoljilo visokih pričakovanj.
Najboljše do zdaj
So jih pa zato dosegli ali pa morda celo presegli pred dvema letoma v Vikersundu. V glavni vlogi je bil znova Timi Zajc, a tokrat kot junak. Na posamični tekmi je bil kar v treh serijah najdaljši, kljub temu pa je moral priznati domačemu junaku Mariusu Lindviku, ki je bil boljši za 9,9 točke. Se je pa mladenič iz Hramš na vrh povzpel na ekipni tekmi, ko je v družbi Domna in Petra Prevca ter Anžeta Laniška izjemno prepričljivo ugnal vso konkurenco in spisal novo poglavje slovenskih skokov – prvo ekipno zlato kolajno na SP, ki so jo varovanci Roberta Hrgote dopolnili še z zmago na lanskem nordijskem prvenstvu v Planici.
Zgodovinsko gledano je med Slovenci najuspešnejši Peter Prevc, ki je na SP v poletih zbral kar štiri kolajne: dve zlati, srebrno in bronasto. Po dve odličji imajo doma Timi Zajc in Domen Prevc (oba zlato in srebro), Robert Kranjec (zlato in bron) ter Jernej Damjan (dva brona). Zanimivo, niti ena od devetih kolajn ni bila osvojena doma.
Lov na Nemce
Ko potegnemo črto pod našteto, pridemo do naslednjih številk: Slovenija je, če zraven štejemo še Ulagovo srebro iz časa Jugoslavije, osvojila devet kolajn, po tri vsakega leska. Pred njo so Norveška (20 kolajn, od tega 10 zlatih), Avstrija (22 kolajn) in Nemčija (14 kolajn). Bodo orli prihodnji konec tedna v z avtomobilom le dobre tri ure od Ljubljane oddaljenem Kulmu to razliko zmanjšali?
Najboljše države v poletih:
1. Norveška: 20 kolajn (10 zlatih, 6 srebrnih, 4 bronaste)
2. Avstrija: 22 kolajn (7 zlatih, 8 srebrnih, 7 srebrnih)
3. Nemčija: 14 kolajn (4 zlate, 6 srebrnih, 4 bronaste)
4. Slovenija: 9 kolajn (3 zlate, 3 srebrne*, 3 bronaste)
5. Švica: 4 kolajne (3 zlate, 1 srebrna)
6. Finska: 16 kolajn (2 zlati, 6 srebrnih, 8 bronastih)
…
* Primož Ulaga je srebrno kolajno leta 1988 osvojil še pod jugoslovansko zastavo.
Kdo in koliko?
Robert Hrgota bo imena potnikov razkril prihodnji torek, a nekako gre pričakovati, da imajo mesto v moštvu že rezervirano Anže Lanišek, Lovro Kos, Peter Prevc in Timi Zajc. Domen Prevc, Žak Mogel in morda tudi Žiga Jelar pa so kandidati za še eno ali dve mesti (odvisno od razpleta periode v celinskem pokalu). Na avstrijskem Štajerskem bo pestro vse od četrtka (kvalifikacije) do nedelje, ko bomo po sobotnem posamičnem prvaku dobili še ekipne prvake. Upajmo, da tudi s slovenskimi orli v glavnih vlogah.
Spored SP v poletih, Kulm 2024:
četrtek, 25. januar: 14.00 kvalifikacije
petek, 26. januar: 14.00 1. in 2. serija posamične tekme
sobota, 27. januar: 14.00 3. in 4. serija posamične tekme
nedelja, 28. januar: 14.00 ekipna tekma
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!