Nejasna prihodnost Zlate lisice

Kranjska Gora je Zlato lisico vendarle pričakala v zimski preobleki. Foto: Aleš Fevžer

Medtem ko so na Mariborskem Pohorju ob koncu minulega tedna odprli progo za gorska kolesa in s tem nehote simbolično oznanili pomlad sredi zime, pa je v Kranjski Gori v vrhunskih pogojih potekala že 59. Zlata lisica. Končala se je z dvojnim severnoameriškim zmagoslavjem ter dobrima predstavama Ane Bucik, a tudi ob odprtem vprašanju prihodnosti. Mariborski sogovorniki so odločni: "Prihodnje leto se vidimo na Pohorju!"

Dejstva, da je že 59. Zlata lisica znova potekala v Podkorenu in ne na Pohorju, za nameček v izjemnih pogojih, ki niso odslikavali mile zime v tem delu Evrope, prav gotovo ne bosta nikoli pozabili nasmejani severnoameriški alpski smučarki. Kanadčanka Valerie Grenier je namreč v soboto v 90. nastopu med elito slavila svojo prvo zmago v karieri, dan zatem pa je Američanka Mikaela Shiffrin letvico zmag dvignila na 82, s tem ujela Lindsey Vonn, in se podala v lov za Ingemarjem Stenmarkom. Pa tudi najboljša slovenska smučarka v tehničnih disciplinah Ana Bucik se bo prav gotovo rada spominjala tokratnega lisičjega plesa na snegu, saj je z osmim in desetim mestom prišla do prvega in tretjega najboljšega rezultata v veleslalomu.

Zadovoljstva niso skrivani niti vodilni možje svetovnega pokala in organizatorji, saj sta bila tekmovalni del in logistika tradicionalne prireditve skorajda brezhibna. Obiskovalcev, med katerimi so ob domačinih prevladovali Slovaki in Avstrijci, pa se je usmililo tudi vreme, saj so se prve dežne kaplje pojavile šele ob slovesu smučarske karavane. Gostovanje slednje pa je vendarle spremljal manjši vrvež, kot bi lahko pričakovali, pa tudi okoliška podoba je v le maločem sporočala, da v Zgornjesavski dolini poteka tekmovanje za svetovni pokal. Vse skupaj je delovalo kot vnovični opomnik, da Zlata lisica znova “le” gostuje.

Navijaški utrip je na Gorenjskem vselej šibkejši kot na Štajerskem. Foto: Aleš Fevžer

“Zlata lisica je doma v Mariboru,” so vztrajno ponavljali vsi, ki so bili na kakršenkoli način povezani s tekmovanjem. Bolj negotov oziroma predvsem manj enoten pa je bil pogled v prihodnost. “Storili bomo vse, da se tekmovanje ob šestdesetem jubileju prihodnje leto vrne v Maribor,” je zatrjevalo štajersko jedro organizacijskega odbora. Na nezaupljive poglede, ki izhajajo iz razkošne tradicije prestavitev ali odpovedi, in opazke, da bogata zgodovina, organizatorska srčnost in upanje na “tri hladne noči” ne bodo omehčali odločevalcev, pa so odgovarjali z obljubami o organizacijskih spremembah.

Februar 2024: Maribor ali Kranjska Gora?

“S strani trenerjev so prihajale ocene o najboljši progi v sezoni. To je velika spodbuda za nadaljnje delo. Tudi za vrnitev v Maribor. A za ta projekt moramo postoriti še marsikaj,” je priznal novi generalni sekretar Zlate lisice Gregor Lednik in hitel pojasnjevati, da je s sodelavci stalno v stiku z vodstvom ženskega dela svetovnega pokala. Obisk direktorja Petra Gerdola z ožjo ekipo, ki bo imela naposled v rokah škarje in platno, pričakuje v tednih po koncu sezone.

Gregor Lednik. Foto: MaPa

In kaj bodo FIS-ovi ekipi pokazali? V prvi vrsti nadomestno progo, v zgornjem delu Pohorja, za katero morajo nad kočo Luka opraviti še nekaj zemeljskih del, obenem pa poskrbeti za napeljave kot osnovo za zasneževanje. “Verjamem, da bomo ob vseh delih dobili ustrezno homologacijo,” pravi Lednik, a poudarja, da bo nastajajoča proga zgolj rezervna rešitev. Osnova ideja ostaja tradicionalna tekma (10. – 11. 2. 2024) s ciljem na snežnem stadionu, za kar pa bosta bržčas potrebna skladiščenje snega in veliko boljši strateški načrt priprave.

Enzo Smrekar: Maribor, toda …

Mariborska odločnost je tokrat toliko večja. V prvi vrsti zaradi jubileja, poleg tega pa je jasno, da bi vnovična odpoved ali selitev močno ogrozila nadaljevanje bogate zgodovine. A ob tem velja opozoriti, da je nosilec tekem Smučarska zveza Slovenije.

“Moj vodilni princip je, da tekmo ohranimo v Sloveniji. Z veseljem bi videl, da bi tekmovanje potekalo na Štajerskem. Vsi se namreč strinjamo, da je bilo v Mariboru vzdušje vedno odlično. Tudi zaradi tega se trudimo tekmo ohraniti pri nas. Da bi dali Mariborčanom res zadnjo priložnost, da prepričajo tako nas, torej Smučarsko zvezo Slovenije, kot Mednarodno smučarsko zvezo o tem, da so storili vse za organizacijo tekme,” pripoveduje predsednik SZS Enzo Smrekar.

Prav prvi mož panožne smučarske zveze je bil lani med najbolj zaslužnimi, da je po črtanju Maribora iz koledarja svetovnega pokala Sloveniji uspel izposlovati termin za tekmo v Kranjski Gori. Tudi on v upanju, da gre za prehodno obdobje oziroma kupovanje časa za Maribor. “Nekaj je bilo na Pohorju že postorjenega. Če je interes mestne občine resen, primeren pa tudi finančni vložek, potem se bo to tudi zgodilo. Mariboru gre na roko tudi trenutni provizorični termin, torej februarja, saj mu prinaša dodaten čas za pripravo,” je dejal Smrekar in zagotovil, da spremlja razvoj pohorske investicije.

Mariborski župan je bil del protokola 59. Zlate lisice. Foto: Aleš Fevžer

Pomenljiv županov obisk

V podkorenski ciljni areni se je v nedeljo mudil tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je bil v preteklosti že deležen posrednih kritih o mlačnosti mestne občine do vprašanja reševanja ženskih tekem svetovnega pokala. S svojim obiskom pa je tokrat želel dokazati, da s sodelavci še ni dvignil rok. “Lisica je doma v Mariboru. Veseli smo sicer, da lahko gostujemo v prelepi Kranjski Gori, kjer je za organizacijo skrbelo 200 naših ljudi. Ve pa se, kaj želimo v prihodnji zimi. MO Maribor je od lani soorganizator tekmovanja. Složno delujemo v smeri vrnitve,” nam je dejal mariborski župan in zatrdil, da bo aktivno vključen pri pogovorih s FIS.

Vogrinčevi pomisleki

Do nastajajoče nadomestne proge pa je nekoliko zadržan dolgoletni direktor reprezentanc in starosta slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec. “Tista proga je slaba alternativna. Je premalo zahtevna. Morda za enkrat, ker je pač boljša kot nič. Vsekakor pa to ne more biti trajna rešitev,” pravi 80-letni Mariborčan, prepričan o tem, da bi se morali njegovi someščani v večji meri posvetiti konceptu pravočasnega zasneževanja. “V Mariboru moramo Pohorje zasnežiti – pa ne le zaradi Zlate lisice, ampak zaradi rekreativnih smučarjev,” pravi. Vseeno verjame, da je scenarij vrnitve svetovnega pokala v njegovo domače mesto povsem realen.

Tone Vogrinec. Foto: MaPa

“Seveda je izvedljivo, da se tekma vrne v Maribor! Vedno trdim, da je mogoče s primerno tehnologijo tekmo pripraviti na vsakem smučišču. Tudi na Pohorju bi lahko izkoristili sedem dni hladnega vremena, pripravili zadostne količine tehničnega snega, ki ga nobena odjuga ne bi mogla stopiti. Jasno, zgodi se lahko letošnji zagrebški scenarij. Na Sljemenu je po dobri prvi tekmi zapihal topel južni veter. To je pač izjemna smola. A prvo tekmo so spravili po streho. Zakaj? Ker so en mesec pred tem s ‘tovarno snega’ in vsemi topovi pripravili velike zaloge,” se je v Podkorenu razgovoril Vogrinec.

A se še ni ustavil. “Kaj imamo v Mariboru? Borštnikovo srečanje, festival Lent, NK Maribor in Zlato lisico. Imamo še kaj? Zelo malo, mar ne?! To so dogodki, ki Maribor dvignejo – bodisi v slovenskih bodisi v mednarodnih okvirih. In zaradi tega Zlate lisice ne gre zapraviti. Prepričan sem o tem, da so v soboto in nedeljo mnogi Evropejci gledali prenose smučarskih tekem in se navduševali nad tem, da je sredi mile zime v Kranjski Gori sneg. Gledalci bodo to misel ohranili. Tudi zaradi takšnih stvari je Kranjska Gora polna, poleti in pozimi. Maribor, na žalost, ni,” je še dodal oče slovenskega smučanja.

Enajstkrat na Gorenjskem

Zlata lisica, ki je v skoraj 60-letni zgodovini po enkrat gostovala tudi v Badgasteinu in Sarajevu, je nazadnje na Pohorju potekala v sezoni 2018/19, kar je bila ena od zgolj treh domačih izvedb v zadnjem desetletju. Letos so v Kranjski Gori smučarske lisičke gostili že enajstič (1976, 1988, 1991, 2007, 2012, 2014, 2018, 2020, 2021, 2022 in 2023), a je bil prvič v zgodovini to tudi prvotni načrt.

Komentari

Vaš komentar