Priklonite se, v Pariz je prišla kraljica

Atleti in atletinje so si včeraj lahko ogledali stadion. Danes gre zares. FOTO: Guliverimages.

V Pariz z današnjim dnem s polnimi pljuči vstopa atletika. Po številu disciplin, sodelujočih športnikov in držav nesporna kraljica olimpijskih iger. Čaka nas prava športna poslastica, ki bo ponudila marsikaj. Kaj vse?

Okoli 2000 atletov in atletinj iz več kot 200 držav se bo borilo za 48 kompletov medalj, kar pomeni, da je atletika daleč najbolj množičen in konkurenčen šport na največjem športnem dogodku na svetu, ki ga spremljamo vsake štiri leta.

Velika večina tekmovanj bo potekala na Stade de France v Parizu, ki sprejme 77.083 gledalcev in je bil zgrajen za potrebe svetovnega nogometnega prvenstva 1998.

Leta 2003 je bilo tukaj tudi svetovno atletsko prvenstvo. Takrat je bila steza na tem kultnem stadionu, kot je to v atletiki v navadi, rdeča. Letos je nevsakdanje vijoličaste barve. Bila naj bi tudi zelo hitra.

Maratona in preizkušnje v hitri hoji bodo (oziroma so že) potekali ob nekaterih največjih pariških znamenitostih izven stadiona. Zgodovinski most iz 19. stoletja Pont D’Iena, ki leži blizu Eifflovega stolpa, je služil kot start in cilj hitre hoje, s katero se je včeraj atletsko dogajanje uradno tudi začelo. Start obeh maratonov bo pred mestno hišo Hotel de Ville, ki je stara skoraj 500 let.

Kraljica športa, kot pravijo atletiki, je na vsakih olimpijskih igrah teden in pol trajajoč festival vrhunskosti, drame in tudi zgodb, v Parizu pa napoveduje morda še več, kot je ponudila kadarkoli.

Ne pomnimo namreč, kdaj je v olimpijskih atletskih disciplinah padalo toliko svetovnih rekordov, kot smo jih videli v zadnjih letih, in kdaj smo pri vrhu videli toliko odličnih rezultatov, pa tudi velikih rivalstev.

Tudi pet Slovenk in dva Slovenca

Slovenska atletska reprezentanca na letošnjih olimpijskih igrah šteje sedem imen. Od atletov sta zraven Kristjan Čeh (met diska) in Matic Ian Guček (400 metrov ovire), od atletinj pa Tina Šutej (skok s palico), Lia Apostolovski (skok v višino), Anita Horvat (800 metrov), Neja Filipič (troskok) in Klara Lukan, ki bo nastopila v dveh disciplinah (5000 in 10.000 metrov).

Sprehodimo se na hitro skozi discipline, ki jih enostavno ne smete zamuditi. Če menite, da smo katero spregledali, imate zelo verjetno prav.

Zanimiva bo namreč praktično vsaka od 48 disciplin, ki nas v naslednjih desetih dneh – do nedelje 11. avgusta, ko se bo enajstdnevno atletsko dogajanje z ženskim maratonom zaključilo -, čakajo.

Discipline, ki jih ne smete zamuditi:

Sprint (moški): Bo gobezdavi Američan utišan?

Na 100 in 200 metrov bo gobezdavi Američan Noah Lyles, ki je pred časom celo napovedal nova svetovna rekorda, skušal ponoviti podvig z lanskoletnega svetovnega prvenstva v Budimpešti, kjer je osvojil tri zlate medalje (100, 200 in 4×100 metrov), in pri 27 letih prvič postati olimpijski prvak. Naloga, predvsem na krajši razdalji, ne bo lahka. Na 100 metrov ima letos, čeprav je tekel osebni rekord 9,81, šele tretji izid sezone. Boljša sta 23-letni debitant na velikih tekmovanjih z Jamajke Kishane Thompson (9,77) in – ne, ni šala – Kenijec Ferdinand Omanyala (9,79).

Na enkrat daljši razdalji je Lyles velik favorit. Nazadnje je bil na tej razdalji poražen v finalu olimpijskih iger v Tokiu, kjer je bil tretji, od takrat pa je minilo že 25 tekem. Ima tudi najboljši izid sezone (19,53), a Kenneth Bednarek ne zaostaja veliko (19,59). Zagotovo bo Lyles napadel tudi osebni rekord (19,31). Kdo ve, morda pa celo svetovnega (19,19).

Sydney McLaughlin-Levrone in Femke Bol. FOTO: Guliverimages.

400 m ovire (ženske): Eden večjih obračunov iger

Spektakel lahko pričakujemo tudi v finalu teka na 400 metrov z ovirami, ki bi moral prinesti enega najtežje pričakovanih ne samo atletskih, ampak obračunov na letošnjih igrah na sploh.

Američanka Sydney McLaughlin-Levrone, ki se je letos po dolgotrajni odsotnosti zaradi poškodbe vrnila in navdušila s svetovnim rekordom 50,95, bo branila naslov iz Tokia proti Femke Bol. Nizozemka je lani postala svetovna prvakinja na prostem na 400 metrov z ovirami in letos ob novem naslovu svetovne prvakinje v teku na 400 metrov brez ovir postavila tudi dvoranski svetovni rekord, v generalki pred odhodom na največji športni dogodek leta na svetu pa tekla evropski rekord 50,95. Čaka nas epski finale.

800 m (moški): Bo rekord po 26 letih padel?

Svetovni rekord morda vidimo tudi v teku na 800 metrov, v katerem je Alžirec Djamel Sedjati letos tekel dva od desetih najboljših rezultatov v zgodovini te discipline, v kateri je najboljšo znamko v finalu olimpijskih iger 2012 postavil Kenijec David Rudisha, ki je takrat tekel 1:40,91. Sedjati je na mitingu diamantne lige letos v cilj pritekel z rezultatom 1:41,46, izjemno pa sta v Parizu, a na drugem stadionu, tekla tudi Francoz Gabriel Tual (1:41,61) in Emmanuel Wanyonyi (1:41,58), zmagovalec kenijskih olimpijskih kvalifikacij, ki so “požrle” najboljša dva z iger v Tokiu, Emmanuela Korirja in Fergusona Roticha.

Sha’Carri Richardson. FOTO: Guliverimages.

Sprint (ženske): Problematična Američanka po olimpijsko slavo

Gremo na ženski sprint na 100 metrov.

Potem ko sta nastop odpovedali dve Jamajčanki – prvakinja z zadnjih dveh iger Elaine Thompson-Herah in bronasta iz Tokia Shericka Jackson – bo tek na 100 metrov zelo oslabljen, glavna favoritka v njem pa Američanka Sha’Carri Richardson, ki je lani v Budimpešti zmagala tako na 100 kot 200 metrov. Nič drugega ne bo iskala niti v Parizu, kjer bo lovila sploh prvo olimpijsko medaljo, saj je v Tokiu zaradi suspenza, ki ji ga je prineslo kajenje marihuane, ni bilo. Ena največjih zvezdnic svetovne atletike bo zagotovo poskrbela za šov.

Višina (moški): Kaj tokrat pripravlja Italijanski zabavljač?

V skoku v višino bomo videli nov obračun velikih prijateljev, ki sta si na zadnjih igrah v Tokiu po dogovoru razdelila olimpijski naslov.

Na eni strani italijanski zabavljač Gianmarco Tamberi, lastnik najboljšega letošnjega rezultata na svetu (v finalu evropskega prvenstva je preskočil 237 centimetrov), ki svet v finalih velikih tekmovanj atletski svet vedno zabava z na pol obraza pobrito brado, na drugi pa precej bolj umirjeni Katarec Mutaz Essa Barshim.

Če bo kdorkoli od njiju zmagal, bo postal prvi v zgodovini skoka v višino z dvema zlatima olimpijskima medaljama. Barshim, ki je star 33 let in verjetno še zadnjič nastopa na igrah, ima sicer že tri olimpijske medalje. Dvakrat je bil tudi srebrn. Gamberi lovi drugo.

1500 m (ženske): Kenijka po zgodovinski podvig

Faith Kipyegon želi postati prva atletinja v tekaških disciplinah, ki bo osvojila tri zlate olimpijske medalje v eni in isti disciplini, potem ko je bila v teku na 1500 metrov najboljša že na zadnjih dveh igrah. Do zdaj je kaj takega, a v tehničnih disciplinah, uspelo le Poljakinji Aniti Wlodarczyk v metu kladiva.

Kenijka ima vse možnosti, da naredi nov korak na poti do naziva morda najboljše tekačice v zgodovini, saj je letos tekla tudi svetovni rekord (3:49,04). Bilo bi presenečenje, če ne bi osvojila novega olimpijskega naslova. Bolj kot to je vprašanje, kaj lahko naredi v teku na 5000 metrov, v katerem je prav tako prijavljena. Daleč od tega, da možnosti za zmago tam nima. V Pariz namreč tudi v tej disciplini prihaja kot svetovna prvakinja …

400 m ovire (moški): Novo poglavje rivalstva velike trojice

Svetovni rekord je na 400 metrov ovire padel v finalu zadnjih olimpijskih iger, ko je Norvežan Karsten Warholm tekel 45,94, Američan Rai Benjamin pa se na lestvici najboljših rezultatov v zgodovini s 46,17 razvrstil na drugo mesto. Tretji je bil pred tremi leti Brazilec Alison dos Santos. Vsi trije bodo tekli tudi v Parizu in so daleč najhitrejši v letošnjem letu. Obeta se nov spektakularen finale v moškem teku na nizkih ovirah, v katerem bomo prvič na olimpijskih igrah videli tudi mladega slovenskega rekorderja Matica Iana Gučka.

Jakob Ingebrigtsen in Josh Kerr. FOTO: Profimedia.

1500 in 5000 m (moški): Viking po novo (dvojno) krono

Nov podvig bo v Parizu lovil tudi Jakob Ingebrigtsen. Olimpijski prvak na 1500 metrov iz Tokia, ki je osvojil zlati medalji na 5000 metrov na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih, na letošnjem evropskem prvenstvu pa še tretjič v nizu prišel do dvojne krone, se je letos v teku na 1500 metrov ob pomoči slovenskega narekovalca tempa Žana Rudolfa na vsega 73 stotink približal svetovnemu rekordu Hichama El Guerrouja. Legendarni Maročan je leta 1998 tekel 3:26,00. Ogroziti ga bo skušal Britanec Josh Kerr, ki na 1500 metrov letos še sploh ni tekel, ima pa zato najboljši izid sezone v teku na miljo, v katerem je Ingebrigtsna v edinem medsebojnem obračunu v sezoni prehitel. In ne pozabimo, Kerr je zmagal tudi v finalu lanskoletnega svetovnega prvenstva.

V teku na 5000 metrov, v katerem Ingebrigtsen letos še ni nastopil, ga bo skušal premagati olimpijski prvak in svetovni rekorder (12:35,36) Joshua Cehptegei iz Ugande, seveda pa ne gre odpisati niti Etiopijca Hagosa Gebrhiweta, ki je letos tekel drugi najboljši rezultat v zgodovini (12:36,37). Ob naštetih pa lahko preseneti še marsikdo.

5000 m (ženske): Tri svetovne rekorderke v istem teku

Tek na 5000 metrov za ženske bo prav tako poslastica, v kateri bomo videli svetovne rekorderke v tekih na 1500, 5000 in 10.000 metrov. Je treba še kaj dodati? No, pa vseeno bomo. V tem teku bodo nastopile tri najhitrejše v zgodovini te discipline in štiri svetovne prvakinje. Olimpijska prvakinja na 5000 in 10.000 metrov iz Tokia Sifan Hassan, ki teče za Nizozemko in v Parizu napada prav poseben podvig. Na startu se namerava pojaviti v vseh zgoraj omenjenih disciplinah in tudi v maratonu. Tekla bo tudi svetovna prvakinja na 5000 metrov, Kenijka Faith Kipyegon, ki je letos postavila svetovni rekord na 1500 metrov, pa svetovna rekorderka na 5000 metrov iz Etiopije, Gudaf Tsegay in tudi Beatrice Chebet, ki je letos postala prva ženska, ki je 10.000 metrov pretekla pod 29 minutami (28:54,14).

Prvič, prvič, prvič …

Sploh prvič v zgodovini atletike na olimpijskih igrah bodo v Parizu razdelili enako število med moškimi in ženskami. Zaradi enakopravnosti spolov, seveda. Moško hojo na 50 kilometrov je tako zamenjala maratonska mešana štafetna v hoji, v kateri bodo nastopili po dva tekmovalca in dve tekmovalki.

FOTO: Guliverimages.

Prvič bomo na velikih atletskih tekmovanjih po kvalifikacijskih tekih videli tudi repasaže v tekih od 100 do 1500 metrov, tudi z ovirami.

Prvič pa bodo najboljši atleti in atletinje na olimpijskih igrah tudi nagrajeni z denarno nagrado. Ne s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja, denar bo na njihove bančne račune nakazala krovna atletska organizacija Svetovna atletika, ki bo vsakega olimpijskega zmagovalca (in zmagovalko) nagradila s 50 tisoč ameriškimi dolarji.

Troskok (moški): Kaj Kubanca pripravljata tokrat?

V tehničnih disciplinah se ena od poslastic obeta v moškem troskoku, v katerem sta v finalu evropskega prvenstva navdušila Kubanca, ki nastopata za Španijo oziroma Portugalsko. Jordan Diaz Fortun in Pedro Pichardo sta oba preskočila 18 metrov (18,18 in 18,04) ter poskrbela za najboljši troskok v zgodovini atletike. Še nikoli se namreč pred tem ni zgodilo, da bi na isti tekmi dva skakalca skočila tako daleč. Odpisati v Parizu seveda ne gre niti svetovnega prvaka na prostem in v dvorani Huguesa Zanga iz Burundija.

Višina (ženske): Po svetovnem rekordu želi še olimpijski naslov

Jaroslava Mahučik je prinesla dozdajšnji vrhunec letošnje atletske sezone, ko je prav v Parizu, a na drugem stadionu, na mitingu diamantne lige preskočila 210 centimetrov in popravila 37 let star svetovni rekord Bolgarke Štefke Kostadinove. Zdaj bo komaj 22-letna Ukrajinka, ki ima že bron z zadnjih olimpijskih iger, trikrat pa je na stopničkah stala tudi na svetovnih prvenstvih na prostem in je aktualna svetovna prvakinja, lovila prvi olimpijski naslov.

Jasno je, da bo favoritka, a bila je tudi marca na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu, pa jo je presenetila Avstralka Nicola Olyslagers, ki je letos najvišje skočila čez 203 centimetrov. Na Škotskem se je morala Mahučik zadovoljiti s srebrno medaljo, le eno stopničko pod njo pa je stala naša Lia Apostolovski, ki bo zraven tudi tokrat. Od preostalih so dva metra preskočile še tri skakalke, zanimivo pa bo videti, kaj pripravlja srbska čudežna deklica Angelina Topić, ki je letos skočila že čez 198 centimetrov …

Disk (moški): Troboj titanov s Slovencem v glavni vlogi

Eden vrhuncev iger bo, predvsem za slovensko atletiko, met diska, v katerem na prvo olimpijsko medaljo cilja naš najboljši atlet, nekdanji svetovni prvak in aktualni svetovni podprvak Kristjan Čeh. Ptujčan je v Rimu na evropskem prvenstvu ukanil tako novopečenega svetovnega rekorderja Mikolasa Alekno iz Litve kot tudi olimpijskega in svetovnega prvaka, švedskega orjaka Daniela Stahla. Lahko vajo ponovi tudi tokrat in po Primožu Kozmusu postane drugi atletski olimpijski prvak iz Slovenije? Držimo pesti …

Palica (moški): Vprašanje je le, ali bo padel nov rekord

V skoku s palico ni vprašanje, kdo bo prvak, ampak le, ali bo ob tem spet skočil svetovni rekord. Zadnjega je dosegel letos, ko je preskočil 624 centimetrov, kar je 24 centimetrov višje od drugega najboljšega izida leta na svetu. Seveda govorimo o Švedu Armandu Duplantisu, ki v Pariz prihaja kot olimpijski, večkratni svetovni in večkratni evropski prvak.

Maraton (ženske): Začetnici v lov na olimpijski naslov

Zelo zanimiv bi moral biti tudi ženski maraton, v katerem bi morali videti dramatičen obračun za naslov. Na eni strani Etiopijka Tigist Assefa, nekdanja specialistka v teku na 800 metrov, ki je presedlala na najdaljšo tekaško preizkušnjo in že v tretjem teku navdušila s svetovnim rekordom 2;11:53, ki ga je tekla oktobra lani v Berlinu. Prejšnji mejnik je premaknila za več kot dve minuti. Le dva tedna za njo ga je z rezultatom 2;13:44 presegla tudi njena rojakinja, ki pa že nekaj let nosi nizozemski dres, Sifan Hassan, ki je v maraton prav tako prišla neposredno s steze. Ta rezultat je namreč odtekla ob maratonskem debiju. Svoje načrte ima zagotovo tudi Kenijka Peres Jepchirchir, ki je v Pariz prišla z nazivom aktualne olimpijske prvakinje, na letošnjem londonskem maratonu pa je ob zmagi prehitela Assefo.

Maraton (moški): Konec enega večjih rivalstev v zgodovini

Poslastica se obeta tudi v moškem maratonu, v katerem tretjo olimpijsko zmago lovi nekdanji svetovni rekorder, Kenijec Eliud Kipchoge. V Parizu bomo verjetno videli tudi konec velikega atletskega rivalstva, primerljivega s tistim, ki sta ga dve desetletji na nogometnih zelenicah ustvarjala Lionel Messi in Cristiano Ronaldo.

Na nekaj več kot 42 kilometrov dolgi razdalji bo namreč tekel tudi večkratni svetovni rekorder, olimpijski in svetovni prvak s steze, Etiopijec Kenenisa Bekele, ki je star 41 let. Zanimivo, prav na Stade de France v Parizu, kjer se bo s ciljem maratona očitno končalo, se je njuno veliko rivalstvo tudi začelo. V finalu svetovnega prvenstva 2003 v teku na 5000 metrov, ki ga je dobil takrat 19-letni Kipchoge in prvič nase opozoril atletski svet.

Zmago v najbolj naporni atletski disciplini bo seveda napadel tudi zmagovalec mitingov v Tokiu, Bostonu in Chicagu iz zadnjih let, Kenijec Benson Kipruto.

Kopje (moški): Napetost v politiki, med atletoma je ni

V metu kopja bosta na očeh svetovne javnosti olimpijski in svetovni prvak Neeraj Chopra iz Indije in svetovni podprvak, Pakistanec Arshad Nadeem. To je obračun, ki presega atletske okvirje. Med Indijo in Pakistanom že vrsto let vlada politična napetost, toda med omenjenima tekmovalcema je ni. Nadeem je namreč že večkrat rekel, da je Chopra celo njegov vzornik.

Vse atletske finalne odločitve v Parizu:

Četrtek, 1. avgust:
hitra hoja, 20 km (zlato: Brian Daniel Pintado, Ekvador)
hitra hoja, 20 km (zlato: Yang Jiayu, Kitajska)

Petek, 2. avgust:
21:20 10.000 m (moški)

Sobota, 3. avgust:
19:35 met krogle (moški)
20:20 troskok (ženske)
20:55 4×400 (mešano)
21:20 100 m (ženske)
21:45 1500 m, zadnja disciplina deseteroboja (moški)

Nedelja, 4. avgust:
19:55 skok v višino (ženske)
20:30 met kladiva (moški)
21:50 100 m (moški)

Ponedeljek, 5. avgust:
19:00 skok s palico (moški)
20:30 met diska (ženske)
21:15 5000 m (ženske)
21:47 800 m (ženske)

Torek, 6. avgust:
19:57 met kladiva (ženske)
20:15 skok v daljino (moški)
20:50 1500 m (moški)
21:14 3000 m zapreke (ženske)
21:40 200 m (ženske)

Sreda, 7. avgust:
7:30 maraton hitra hoja (mešano)
19:00 skok s palico (ženske)
20:25 met diska (moški)
21:20 400 m (moški)
21:43 3000 m zapreke (moški)

Četrtek, 8. avgust:
20:00 skok v daljino (ženske)
20:25 met kopja (moški)
20:30 200 m (moški)
21:25 400 m ovire (ženske)
21:45 110 m ovire (moški)

Petek, 9. avgust:
19:30 4×100 m (ženske)
19:37 met krogle (ženske)
19:47 4×100 m (moški)
20:00 400 m (ženske)
20:13 troskok (moški)
20:25 800 m, zadnja disciplina sedmeroboja (ženske)
20:57 10.000 m (ženske)
21:45 400 m ovire (moški)

Sobota, 10. avgust:
8:00 maraton (moški)
19:00 skok v višino (moški)
19:05 800 m (moški)
19:30 met kopja (ženske)
19:35 100 m ovire (ženske)
19:50 5000 m (moški)
20:15 1500 m (ženske)
21:00 4×400 m (moški)
21:14 4×400 m (ženske)

Nedelja, 11. avgust:
8.00 maraton (ženske)