Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Leto 2024 prinaša kar dve veliki atletski tekmovanji. Ob olimpijskih igrah še evropsko prvenstvo. Preverili smo, koliko slovenskih atletov in atletinj si lahko obeta nastop v Parizu oziroma Rimu.
Letošnje leto je najpomembnejše za svetovni šport. Z vsem spoštovanjem do svetovnega nogometnega prvenstva, ampak igre pod petimi krogi so, predvsem zaradi množičnosti športov, še stopničko višje.
Znotraj olimpijskih iger pa je tako ali tako jasno, kdo je kralj oziroma kraljica. Atletika, ki bo na slovitem stadionu Stade de France v Parizu na sporedu od 1. do 11. avgusta.
Atletsko evropsko prvenstvo, ki ga bo gostil še en znameniti nogometni stadion, Olimpico v Rimu, bo skoraj dva meseca pred tem. Od 7. do 12. junija.
Ob izpolnjenih normah, ki nastope na velikih tekmovanjih prinašajo neposredno, se lahko atleti in atletinje tja uvrstijo tudi glede na ranking lestvico Svetovne atletike.
Točke za lestvico prinaša vrednotenje rezultata in tudi tekmovanja, na katerem so bili doseženi.
Tako na evropskem prvenstvu kot olimpijskih igrah lahko iz ene države nastopi največ trije atleti oziroma atletinje.
Kako številčna bo slovenska atletska ekipa za Rim oziroma Pariz?
Kdo že ima rezervirani obe vozovnici, kdo eno, kdo pa se za njiju še poteguje?
Na kak način so se atleti in atletinje kvalificirali oziroma se še lahko?
To ugotavljamo v tokratni sobotni temi.
Evropsko prvenstvo v atletiki, Rim:
Kdo od naših ima že zagotovljen nastop?
Lia Apostolovski (višina)
Kristjan Čeh (disk)
Neja Filipič (troskok)
Nika Glorjanič (100 m ovire)
Matic Ian Guček (400 m ovire)
Anita Horvat (800 m)
Klara Lukan (5000 in 10.000 m)
Maruša Mišmaš Zrimšek (3000 m zapreke)
Martina Ratej (kopje)
Tina Šutej (palica)
Začnimo pri evropskem prvenstvu. Kvalifikacijsko okno za Rim 2024 se je v večini disciplin začelo 27. maja 2023 in traja do 26. maja letos. Do konca tega tedna, torej.
Nekoliko daljši sta bili le okni za maraton in hojo, ki sta se odprli 27. novembra 2022, in štafetne teke, ki se je odprlo s 1. januarjem 2023.
Izpolnjene norme avtomatično prinašajo uvrstitev na prvenstvo v vseh disciplinah, le v štafetnih tekih je nekoliko drugače.
V Rimu bo nastopilo 16 štafet, ki bodo imele najboljše povprečje najboljših rezultatov v kvalifikacijskem oknu.
Kdo že ima vozovnico za Rim?
Kdo so slovenski atleti in atletinje, ki so izpolnili normo in bodo prihodnji mesec – razen, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega – zagotovo potovali v Rim?
Zraven bosta seveda oba dobitnika medalj z zadnjega evropskega prvenstva, srebrni Kristjan Čeh, ki je normo v metu kladiva krepko presegel junija lani z državnim rekordom 71,86 metra, in bronasta Tina Šutej, ki ji je v skoku s palico slovenski rekord uspel septembra lani, ko je preskočila 481 centimetrov. Oba bosta kandidata za medaljo. Čeh je glede na ranking na lestvici nastopajočih na drugem, Šutej pa na tretjem mestu.
Na tretjem mestu in kot taka kandidatka za medaljo je tudi Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je za rekord v teku na 3000 metrov z zaprekami poskrbela avgusta lani v finalu svetovnega prvenstva v Budimpešti z rezultatom 9:06,37. Zagotovo bo favoritka za stopničke, če bo na prvenstvo potovala. Ima namreč težave z zdravjem.
S kolajno se spogleduje tudi Anita Horvat (na lestvici je na petem mestu, če upoštevamo, da bodo od vodilnih petih Britank lahko tekle le tri), ki je junija lani 800 metrov pretekla v času 1:58,74, verjetno pa po bronu na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu o njej v skoku v višino sanja tudi Lia Apostolovski, ki je lani skočila 195 centimetrov. Na lestvici je na sedmem mestu.
Če bi v pravem trenutku ponovil ali pa še izboljšal odličen državni rekord 48,66, ki mu je uspel na začetku sezone, bi utegnil po medaljah poseči tudi mladi Matic Ian Guček. Na lestvici je na 13. mestu.
Neja Filipič, tudi ona je po rankingu 11., je normo brez težav izpolnila v troskoku in maja letos skočila 14,20 metra daleč. Nika Glorjanič (21. mesto) jo je v sprintu na 100 metrov ovire presegla junija lani, ko je tekla 12,92.
Le malce nad normo je julija lani kopje vrgla tudi slovenska rekorderka Martina Ratej (60,52 metra), ki je po rankingu 17., medtem ko ima Klara Lukan izpolnjeni normi za dve disciplini, tek na 5000 (15:01,37) in tudi 10.000 metrov (31:13,18), ki ga je tekla nedavno. Na krajši razdalji je po rankingu 13., na daljši pa tri mesta višje.
Evropsko prvenstvo ima torej zagotovljenih osem atletinj in dva atleta, a bo tja zagotovo potovalo še nekaj takšnih, ki si bodo nastop zagotovili glede na uvrstitev po rankingu Svetovne atletike.
Kdo je blizu in kdo še (lahko) upa?
Na Rim lahko zagotovo računa tudi druga najboljša Slovenka v troskoku, Eva Pepelnak, ki je po rankingu za Rim trenutno 21. Na prvenstvo gre 30 atletinj.
Podobno velja tudi za trenutno najhitrejšega Slovenca Aneja Čurina Prapotnika, ki je po rankingu v teku na 100 metrov 28. Na prvenstvu bo teklo 36 sprinterjev.
Rok Ferlan, ki letos navdušuje v teku na 400 metrov, je 31. znotraj kvote 36 atletov, ki bodo tekli na evropskem prvenstvu.
Filip Jakob Demšar je 28. v sprintu na 110 metrov z ovirami, v katerem bomo v Rimu videli 36. atletov.
Na evropskem prvenstvu morda vidimo tudi obe moški štafeti, obe sta trenutno znotraj kvote, ki omogoča nastop. V vsaki konkurenci bo teklo 16 štafet. Na 4×100 metrov je Slovenija trenutno 16., na 4×400 metrov pa 14.
Ta teden je zadnji, v katerem imajo atleti in atletinje možnosti za nabiranje točk za Rim, morda kdo od naših iz kvote izpade, mogoče pa se na njej kdo pojavi naknadno.
Primož Kobe ji je najbližje, in sicer v polmaratonu, v katerem bomo videli 60 tekačev. Naš najboljši maratonec ta hip je po rankingu trenutno 63.
Vse bo znano po balkanskem prvenstvu, ki naše atlete čaka ta konec tedna.
Olimpijske igre, Pariz:
Kdo od naših ima že zagotovljen nastop?
Kristjan Čeh (disk)
Matic Ian Guček (400 m ovire)
Anita Horvat (800 m)
Maruša Mišmaš Zrimšek (3000 m zapreke)
Tina Šutej (palica)
Precej več časa imajo atleti in atletinje za kvalificiranje na olimpijske igre.
Okno, v katerem si jih lahko zagotovijo, je veliko daljše za vse razen za maratonce in maratonke. Pri njih se je s 5. majem zaključil, tako da lahko že ugotovimo, da v Parizu v maratonu Slovenci ne bomo imeli nobenega predstavnika. Preostali atleti in atletinje imajo čas do 1. julija.
Kvalifikacijsko obdobje za norme in uvrstitev po rankingu se je sicer v veliki večini disciplin začelo s 1. julijem 2023.
Drugače velja le za maraton (6. november 2022) ter hojo na 20 kilometrov, mnogoboj ter štafete (31. december 2022).
Ko smo že pri štafetah, na olimpijske igre se jih v vsaki disciplini prav tako uvrsti 16. Mesto v Parizu si je 14 najboljših reprezentanc zagotovilo na nedavnem štafetnem svetovnem prvenstvo na Bahamih.
Preostali dve mesti bosta zapolnili najboljši državi po rankingu. Sloveniji v vseh štafetah kaže slabo.
Kdo že ima vozovnico za Pariz?
Mesto na igrah si je do zdaj z izpolnitvijo zelo zahtevnih norm do zdaj zagotovilo pet slovenskih atletinj oziroma atletov.
Kristjan Čeh, ki je v kvalifikacijskem obdobju disk najdlje vrgel 70,54 metra daleč. Slovenski rekorder, ki bo po medaljah s svetovnih in evropskih prvenstev lovil svojo prvo olimpijsko kolajno, je na ranking lestvici za Pariz trenutno na četrtem mestu.
Maruša Mišmaš Zrimšek (9:06,37) je v teku na 3000 metrov z zaprekami sedma. Z odličnim državnim rekordom je navdušila v finalu lanskoletnega svetovnega prvenstva v Budimpešti in v konkurenci odličnih Afričank zasedla sijajno šesto mesto.
Tina Šutej je v skoku s palico (481 centimetrov) na osmem mestu. Tudi ona je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu zelo blizu, še bližje stopničkam. Na četrtem mestu. V Pariz zagotovo ne odhaja po še eno mesto tik pod stopničkami, ampak si želi skočiti nanje. Če bi ji to uspelo, bi se v zgodovino slovenske atletike zapisala kot ena najuspešnejših do zdaj.
Anita Horvat je v teku na 800 metrov (1:58,94) 27.
Ian Matic Guček je v teku na 400 metrov z ovirami (48,66) 30.
Kdo je blizu in kdo še (lahko) upa?
Komu trenutno najbolje kaže od tistih, ki si Pariza še niso zagotovili?
Lia Apostolovski ima v skoku v višino mesto na olimpijskih igrah praktično že zagotovljeno. Je na 11. mestu, vozovnice si bo zagotovilo 32 tekmovalk.
Zelo dobro kaže Neji Filipič v troskoku (23.), znotraj kvote pa je, a povsem na robu, tudi Eva Pepelnak, ki je 32. Tudi v troskoku bo nastopilo 32 tekmovalk.
Med moškimi znotraj mest, ki ob koncu kvalifikacijskega roka zagotavljajo olimpijske igre, ni niti enega Slovenca.
Najbližje sta Rok Ferlan, ki je v teku na 400 metrov 57. (nastopilo bo 48 tekačev), in Filip Jakob Demšar, ki je na 110 metrov z ovirami 45. Teklo bo 40 sprinterjev na visokih ovirah.
Pri ženskah je po rankingu Parizu trenutno najbližje Klara Lukan, ki je na 31. mestu v teku na 10.000 metrov, v katerem bomo videli 27 tekmovalk.
V metu kopja je veteranka Martina Ratej 38. Na igrah bomo videli 32 tekmovalk.
Seveda pa se lahko v naslednjem mesecu, ki prinaša evropsko prvenstvo in še kup močnih mitingov, marsikaj še spremeni. Zagotovo se lahko na igre uvrsti še kdo, ki Parizu po rankingu trenutno ni niti blizu.
Nenazadnje sta željo po tretjem nastopu na olimpijskih igrah jasno izrazila tudi slovenski rekorder v teku na 400 metrov in trikratni slovenski atlet leta Luka Janežič, pa tudi najhitrejša Slovenka Maja Mihalinec Zidar. Držimo pesti …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!