Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Bo slovenska hokejska reprezentanca leta 2032 svetovno prvenstvo elitne divizije igrala na domačih tleh? Ideja o skupni kandidaturi z Madžarsko, ki je bila leta 2023 blizu realizacije, a so vzhodni sosedi od nje odstopili, je spet zelo aktualna. Ali se bo Hokejska zveza Slovenije ponovno podala na to pot za šampionat čez šest let, pa bo odvisno od odločitve obeh novih vlad, je za Sportklub dejal generalni sekretar HZS Dejan Kontrec.
Spomnimo, maja 2022, ko je ljubljanski Tivoli gostil drugorazredno svetovno prvenstvo v hokeju na ledu (in na katerem so si risi zagotovili vrnitev med elito), sta Hokejska zveza Slovenije in Madžarska hokejska zveza nepričakovano napovedali skupno kandidaturo za gostiteljstvo prvenstva elite leto dni pozneje. Ta bi moral biti po prvotnih načrtih potekati v ruskem Sankt Peterburgu, a so jim ga na Mednarodni hokejski zvezi (IIHF) zaradi vojne v Ukrajini odvzeli.
Resna ideja po uresničitvi največjega hokejskega dogodka v zgodovini Slovenije je trajala manj kot mesec dni – medtem ko je slovenska vlada, ki jo je takrat vodil Janez Janša, skupno kandidaturo odobrila, pa je presenetljiv ne prišel s strani vzhodnih sosedov. Kot smo takrat poročali, naj bi na premierja Viktorja Orbana vplival dober odnos z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Prvenstvo pred tremi leti sta nato gostili Finska in Latvija.
A da želja ostaja, nam je v pogovoru ta teden potrdil generalni sekretar HZS Dejan Kontrec.
“Ravno na kongresu Mednarodne hokejske zveze (IIHF) med svetovnim prvenstvom v Švici smo se sestali z Madžari in obudili to željo oziroma idejo. Do leta 2030 so gostitelji potrjeni, za leto 2031 je bolj kot ne izbrana Češka. Zato se nam izpeljava projekta obeta v letu 2032. Verjetno, ne bomo rekel zagotovo, saj morata takšen dogodek potrditi obe vladi. Ki pa sta obe trenutno še v nastanku,” je dejal nekdanji hokejist. Medtem ko se v Sloveniji na čelo države prav v teh dneh vrača Janez Janša, pa je na Madžarskem pred kratkim prišlo do političnega preobrata, saj je dolgoletno vladavino Viktorja Orbana na volitvah prepričljivo končal njegov naslednik Peter Magyar.
Torej priprava kandidature čaka le še na zeleno luč obeh novih vlad? “Kot sem dejal: verjetno. V tej smeri se dogovarjamo, načelno smo se že dogovorili. Zaenkrat je vse skupaj želja oziroma ideja. Imamo pa tudi v tekmovalnem smislu trenutno izpolnjene pogoje, saj sta obe reprezentanci v zadnjih štirih letih trikrat igrali v elitni diviziji. Zdaj moramo narediti vse, da dobimo podporo vlad, in če ju dobimo, bi lahko kandidirali za prvenstvo čez šest let,” je pojasnil Kontrec.
Glavni operativec na HZS in športni direktor članske reprezentance pa se je v intervjuju za Sportklub razgovoril še o širših in dolgoročnih učinkih drugega zaporednega obstanka izbrane vrste med elito, pomenu zmage nad velesilo Češko, prihajajoči volilni skupščini predsednika in predsedstva na HZS, novemu vodstvu na Jesenicah in podaljšanju sodelovanja s selektorjem članov Edom Terglavom.
Intervju: Dejan Kontrec
Najprej čestitke za ponoven obstanek članske reprezentance med elito. Kako pomembno je, da je izbrani vrsti spet uspelo in bo maja 2027 že tretje leto zapored igrala z najboljšimi državami sveta?
Verjetno ste v dneh po tekmi z Italijo opazili samo pojavnost hokeja v javnosti, odziv medijev … Takšni uspehi hokeju prinašajo pomemben prostor v športu in Sloveniji. Posledično je vse skupaj veliko lažje razvijati. Vedno je treba gledati celotno, širšo sliko. Takšni rezultati prinašajo večje zanimanje za hokej, povečan vpis mlajših v klube in posledično razvoj klubov.
Seveda sem vesel tudi za člansko reprezentanco, da imajo njeni igralci možnost nastopati na najvišji ravni. Ampak treba je gledati celotno zgodbo, saj v zadnjih letih veliko delamo na pomladitvi reprezentance, ti fantje pa se lahko pokažejo in dobijo potem priložnost zaigrati za boljše klube. Vse skupaj je zelo pozitivno.
Kaj pa s finančnega vidika? Vemo, da je vložek zveze za elitno SP večji kot za SP divizije IA, a vendar je tudi nagrada na koncu večja.
Seveda, pogodbe so vezane na uspešnost. Tudi tiste z državo in Fundacijo za šport. Ni skrivnost, da elitno prvenstvo za takšno majhno zvezo, kot je slovenska, predstavlja velik zalogaj in strošek, saj traja dlje, tudi priprave nanj so obsežnejše. Toda te številke niso primerljive s tem, kaj ekipa dobi, če ji uspe, o čemer sem govoril že prej – toliko več zanimanja, več vpisov otrok … Tako da na to ne moremo gledati samo s finančnega vidika. Denar je seveda prvi pogoj, da lahko izpeljemo vse programe, a drugi učinki so plod uspehov.
Tako smo v reprezentancah do 18 in 20 let pred vsemi najožjimi in primerljivimi tekmeci, pa čeprav s precej slabšimi pogoji in manjšimi finančnimi vložki. Zato menim, da delamo res izjemne stvari, saj poznam naše pogoje in pogoje v tujini. In prav tam nam priznavajo našo kakovost. Recimo Francozi, Italijani, Madžari, Avstrijci, s kateri se veliko primerjamo, v mlajših kategorijah zaostajajo za našimi. In to je velik uspeh, poleg seveda članov, ki so najbolj medijsko izpostavljeni. Kljub težavam v klubih, ki se jih zavedamo, nam uspeva zadržati status. Zato upam, da bo tudi na klubski ravni lažje najti koga, ki bo vlagal v hokej, posledično se bodo igralci lažje razvijali.
Če se vrneva na kratko še na prvenstvo v Švici: Slovenija ga je odprla s prvo zmago v zgodovini proti Češki. Morda se navijači ali spremljevalci drugih športov sploh ne zavedajo, kaj to pomeni – premagati eno izmed najboljših petih ali šestih reprezentanc na svetu.
Sam dobro poznam pogoje pri nas in v tujini, tako da se tega uspeha dobro zavedam. Tisti, ki se ga ne, pa ne moremo zameriti, saj ne vedo, s čim v Sloveniji razpolagamo. Pri nas imamo sedem hokejskih dvoran, kolikor jih imajo v Kanadi v enem manjšem mestu. Govoril sem s Kanadčanom, ki živi v majhnem kraju blizu Montreala. In tam imajo pet hokejskih dvoran. Na prvenstvu smo imeli tudi zelo zahteven urnik – sedem tekem v desetih dneh, drugi so imeli več počitka. Vedno se zoperstavimo tudi temu, ne želimo se pritoževati. Ne glede na pogoje se trudimo naprej, delamo vse, kar lahko. Naredimo vse, da imajo naši hokejisti najboljše možne pogoje. In da oni potem lahko razmišljajo samo o rezultatu.
Bliža se volilna skupščina HZS, ki bo na sporedu 18. junija. Si predsednik Matjaž Rakovec in vi kot njegova desna roka želita nadaljevanja te zgodbe?
Matjaž bo oddal kandidaturo. Še vedno imamo nove izzive in ambicije, vidim veliko prostora za izboljšave. Že vrsto let delamo na tem, da si klubi opomorejo, pomagamo jim finančno, kolikor jim lahko. Če se bodo delegati odločili, da ekipi okoli gospoda Rakovca zaupajo, bomo nadaljevali z delom v podobnem tempu. In še skušali dvigniti mejnike, lestvice … Naslednja želja je ponovna uvrstitev na olimpijske igre, ki so zelo odmevne, zvezi pa vedno prinašajo veliko pozornosti.
Morda pa bomo nekoč kot Norvežani. Vem, da to zveni kot velika in ambiciozna želja, ampak nismo tako daleč od Dancev ali Norvežanov, čeprav so za nas zelo neugodni kot vsi Skandinavci. A smo jih že premagovali. Zdaj smo videli, da lahko tudi manjše reprezentance naredijo vrhunski rezultat. Zakaj pa ne enkrat tudi Slovenci … Pred leti si nismo mogli predstavljati dvojne uvrstitve na olimpijske igre ali pa zmage nad Češko. Pa se je oboje zgodilo. Imamo voljo in strategijo, ki je zaenkrat uspešna. Bodo pa drugi odločali o nadaljevanju.
Imate kakšne informacije oziroma pričakujete več kandidatur?
S tem se nisem nikoli ukvarjal, sam nisem na politični funkciji. Na položaj me imenuje predsednik zveze. Zato s tem nisem seznanjen. Nič ni gotovo. So pa zame pomembni rezultati, to, kar smo dosegli. Ostalo pa je v domeni drugih. Meni je pomembno, da imajo naše reprezentance dobre pogoje za delo, da jih pripeljemo na turnirje dobro pripravljene. In da se trudimo klube spraviti na čim višjo raven.
Prej ste omenili ambiciozne načrte za naprej … Spada v ta krog želja in načrtov tudi še gostiteljstvo svetovnega prvenstva elitne divizije, za kar ste se leta 2023 skupaj z Madžari že potegovali, a so nato vzhodni sosedi brez podpore vlade odstopili od kandidature?
Ravno na kongresu Mednarodne hokejske zveze (IIHF) med svetovnim prvenstvom v Švici smo se sestali z Madžari in obudili to željo oziroma idejo. Do leta 2030 so gostitelji potrjeni, za leto 2031 je bolj kot ne izbrana Češka. Zato se nam izpeljava projekta obeta v letu 2032. Verjetno, ne bomo rekel zagotovo, saj morata takšen dogodek potrditi obe vladi. Ki pa sta obe trenutno še v nastanku.
Že za leto 2023 smo izpolnili smo vse zahtevane pogoje IIHF glede dvoran, logistike, nastanitev in vsega, kar spada k organizaciji. Nismo pa takrat izpolnili zahteve, da reprezentanca trikrat v zadnjih štirih letih igra v elitni diviziji. Zdaj pa smo oboji dobili to kljukico. Zato letos lahko oddamo kandidaturo.
Torej, če vas prav razumem, čakate le na zeleno luč obeh vlad – slovenske in madžarske?
Kot sem dejal: verjetno. V tej smeri se dogovarjamo, načelno smo se že dogovorili. Zaenkrat je vse skupaj želja oziroma ideja. Imamo pa tudi v tekmovalnem smislu trenutno izpolnjene pogoje. Zdaj moramo vse narediti, da dobimo podporo vlad, in če ju dobimo, bi lahko kandidirali za prvenstvo čez šest let.
Večkrat ste v pogovoru omenili klube pri nas. Jeseni ste bili zelo vpeti v dogajanje na Jesenicah, kjer so spomladi začeli novo zgodbo z novim vodstvom in sponzorjem. Kako spremljate vse skupaj?
Jaz in predsednik zveze Matjaž Rakovec sva v rednih stikih z novim predsednikom Jesenic Gregorjem Goričarjem. Zaenkrat se vse skupaj razvija v pozitivni smeri. V slovenskem hokejskem okolju pa moramo biti predvsem realni. Zavedamo se, da so Jesenice zgodovinsko gledano zelo trofejen klub, a sam bom zelo vesel že, da se zgodba obeh jeseniških klubov dokončno poveže in dobimo okolje, kjer bosta pisarna in možnost razvoja za mlade igralce stabilna. Potem pa lahko vse skupaj stopnjujemo, kot se je zgodilo pri Olimpiji. A do takšnega razvoja ne pride čez noč niti ne na silo. Zato si ne želim visokoletečih načrtov že zdaj, potem pa bi čez tri leta klub spet padel v luknjo. Treba je delati stabilno, dolgoročno in vzdržno. Da to deluje, smo dokazali na zvezi, saj smo kljub vsem težavam leta 2011 situacijo stabilizirali, danes pa za reprezentanco igrajo fantje, ki so bili takrat stari šest ali sedem let.
Seveda ne pričakujemo, da bodo vsi klubi igrali v ligi ICE, a če naredimo stabilne zgodbe, ko bodo klubi lahko razvijali igralce v alpski ligi … Na Jesenicah si želimo, da vse funkcionira tako, kot mora. Verjamem, da lahko reprezentančni uspehi pomagajo tudi pri zanimanju v smislu klubov.
Še za konec: Edo Terglav je zaključil tretjo sezono na mestu selektorja članov. Kljub vsem uspehov je bilo mogoče v javnosti slišati špekulacije o odhodu. Kakšno je trenutno stanje, saj mu je pogodba potekla s koncem zime 2025/26?
Včeraj (v torek, pogovarjali smo se v sredo, op. p.) smo imeli predsedstvo HZS, na katerem smo potrdili njegovo dolgoročno pogodbo tudi za naprej. Po vseh uspehih si je želel, da ostane na položaju in da nadaljujemo odlično delo z mladimi. Edo bo še štiri leta, torej cel olimpijski cikel, ostal z nami. Na predsedstvu sem predstavil njegove želje, on pa je glede na dosežene rezultate verjetno prejel tudi kakšne druge ponudbe. Njegovo delo je še bolj prepoznano, kot je bilo prej. Zato si je zaslužil priložnost, da nadaljuje to zgodbo, tako da sem prepričan, da smo sprejeli pravilno odločitev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!