Na drugi in zadnji prosti dan se zdi, da je letošnji Giro odločen. Tadej Pogačar ima ogromno prednost pred najbližjimi zasledovalci, a šestkratni udeleženec dirke po Italiji Tadej Valjavec opozarja, da ni konec vse do ciljne črte v nedeljo v Rimu.
107. izvedba dirke po Italiji je vstopila v zadnji teden, ki ga lahko z največjim nasmeškom na obrazu pričakujemo v Sloveniji. Po lanskem zmagoslavju Primoža Rogliča se namreč deželi s sončne strani Alp obeta še druga zaporedna rožnata majica. Tadej Pogačar ima namreč pred zadnjimi šestimi etapami kar šest minut in 41 sekund prednosti pred Geraintom Thomasom (Ineos Grenadiers), tretji Dani Martinez zaostaja še 15 sekund več.
Je Giro že odločen, smo vprašali nekdanjega slovenskega kolesarja Tadeja Valjavca. “Ne, to ne. Do zadnjega dne ni odločen, saj se lahko marsikaj zgodi. Bolezni, nesreče … Takrat nič ne moreš. Če bo vse normalno in bo Tadej zdrav, potem je odločeno. Ampak prihaja zadnji teden tritedenske dirke, iz katerih poznamo veliko takšnih zgodb. Recimo Simon Yates je imel leta 2018 na Giru ogromno prednost, zdel se je nepremagljiv, pa ni končal niti med prvo deseterico. Dovolj je, da pride kriza za en dan, kaj šele za dva ali tri dni. Ne moremo reči, da je konec.”
Tudi drugi bi, če bi lahko
Pogačar se je po prvem prostem ponedeljku na dirki v naslednjih etapah zdel nekoliko rezerviran, nato pa se je najprej na sobotnem kronometru, sploh pa na nedeljski kraljevi etapi ’strgal z verige’.
“Pravilno razmišljanje, čeprav bi lahko že vmes zmagal na kakšni etapi, če bi se tako odločil. Ampak pravilno, sploh glede na to, kaj ima v načrtih v nadaljevanju sezone. Pa tudi sicer ne moreš zmagati vsak dan, to je res preveč. Čeprav on bi mogoče še zdržal, ampak njegova ekipa pa ne bi. Tadej to lahko počne, saj je na toliko višjem nivoju od drugih, ima takšne naravne danosti. V primerjavi z lanskim letom je naredil velik napredek. Tudi drugi bi dirkali tako, ampak ne morejo,” je za Sportklub dejal Valjavec.
Teh zmag mu nihče ne more vzeti
Šestkratni udeleženec Gira, kjer je najvišje končal leta 2004 kot deveti, je Pogačarjevo prevlado še dodatno pojasnil. “Vsak človek in kolesar ima nekje mejo, do katere se lahko žene. Kot pri avtu. Če gre kolesar v rdeče, se mišice kislijo. Bolj se kislijo, manj lahko daš od sebe, naslednji dan pa potrebuješ več časa za regeneracijo. Tadej ima to mejo izmed vseh najvišje, to v ekipi vedo. Ker se vse vodi prek računalnikov, v moštvu točno vedo, do koliko vatov lahko goni, pa še ni v rdečem, preostali pa so že. S tem uničuje tekmece. On se lahko praktično med tekmo regenerira, drugi pa se že kislijo. In ko pohodi pedala, drugi ne morejo niti poskusiti slediti.”
Kaj pa od prvega kolesarja sveta pričakuje v zadnjem tednu? Bo skušal osvojiti še kakšno etapo? “Morali bi vprašati njega, katere etape si je označil pred Girom (smeh). Odvisno bo tudi od drugih tekmecev. Jasno pa je, da želi Tadej dobiti čim več etap. Če zmaguje tako za šalo, zakaj pa ne. To lahko počne on in morda še dva v kolesarski karavani. Več pa tega ni sposobnih. Nekateri sprašujejo, ali misli vse zmagati. Ampak to je njegovo delo, če lahko zmaga, zakaj pa bi pustil drugim. Tega ti nihče ne more vzeti. Mogoče se čez tri leta najde novi Pogačar in Tadej ne bo mogel več zmagovati. Takrat bi si pa potem očital, zakaj ni več zmagoval, ko je lahko. To ni izzivanje ali poniževanje konkurence. Zmaga je kot droga. On ne dirka zaradi denarja ali slave, ampak zato, ker ti samo zmaga povrne ves trud, vse bolečine in vložke. To te žene naprej.”
Ker lahko določa, je to najboljši trening
Bolj kot se dirka po Italiji bliža h koncu, več bo govora o Pogačarju na Touru. Tam bo skušal postati prvi po Marcu Pantaniju (1998), ki bi združil rožnato in rumeno majico v istem letu.
“Če bi moral vsak dan čez to mejo, bi bilo vse skupaj vprašljivo. Prav tako je vreme zaenkrat super, ni preveč mrzlo ali vroče. Pogoji so idealni. Dirka je najboljši trening do neke stopnje, sploh če lahko sam določaš, kako vse skupaj poteka. In on lahko določa. Zanj je to najboljša pot do uspeha. S tem bo najbolje pripravljen za Tour. Vmes pa se seveda lahko zgodi tisto, česar se športniki najbolj bojijo: bolezni in poškodbe. Dirka pa je po drugi strani tudi največje tveganje za padec. V vsakem ovinku se lahko kaj zgodi,” je o lovu na zgodovino dodal Valjavec.
Dvakratni državni prvak na cestni dirki (2003, 2007) je opozoril, da ne smemo pozabiti na preostale Slovence. Luka Mezgec je bil šesti v šesti etapi, Jan Tratnik je bil tretji v 10. etapi. Tu je še Domen Novak kot Pogačarjev pomočnik. “Govorimo samo o Tadeju, na Touru bomo še o Primožu. V mojih časih bi se ob tretjem ali šestem mestu pisalo toliko kot zdaj o Tadeju. Moramo pohvaliti preostale, ki odlično dirkajo. Tadej je na toliko višjem nivoju, da je vse videti tako preprosto. Ampak ni,” je še zaključil Valjavec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!