Neverjetno naključje osrečilo tudi Tadeja Pogačarja

Foto: Profimedia

Za nami je še tretji spomenik v kolesarski sezoni. Na klasiki vseh klasik je na cilju v Roubaixu roke še drugič letos najvišje dvignil Nizozemec Mathieu van der Poel. Ta je preživel vse pasti 29 tlakovanih odsekov in tudi z nekaj sreče ob težavah glavnega rivala Wouta van Aerta po številu najprestižnejših zmag v karieri ujel Tadeja Pogačarja.

Severni pekel tudi na velikonočno nedeljo ni razočaral. V oblakih prahu, ki so se na nekaterih odsekih tlakovcev spremenili v prave blatne kopeli, smo znova videli razburljivo dirko. Pričakovano sta jo v ospredju krojila Mathieu van der Poel in Wout van Aert, zmage pa se je – tudi po veliki sreči – veselil Nizozemec. Belgijec je namreč približno 15 kilometrov do cilja, ko sta z velika rivala sama kolesarila v ospredju, doživel defekt, po katerem tekmeca ni mogel več ujeti. Van der Poel je sam pripeljal na znameniti velodrom v Roubaixu in prvič v karieri prejel veliko kocko, ki pripada zmagovalcu.

“Dirkali smo kot mladinci – na polno od starta do cilja, saj pravega pobega ni bilo. Čeprav je bilo noro, je to zame dobro. Težja je dirka, bolje mi gre v zaključku. Res sem užival. Počutil sem se dobro, a ko so v ospredju res vrhunski kolesarji, jim ne smeš dovoliti uiti. Tudi sam sem skušal z nekaj napadi, a se nisem uspel znebiti vseh. Na koncu se je vse skupaj izšlo tudi z nekaj sreče, toda tudi zaradi dobrih nog,” je po najhitrejši izvedbi znamenite klasike v zgodovini dejal van der Poel.

Tudi če bi se dogovorila …

Priznal je, da je bil odločilni trenutek, ko je moral na zadnjem odseku, označenem s petimi zvezdicami (Carrefour de l’Arbre), zadnjo gumo menjati van Aert. “Res veliko nesreče za Wouta, brez tega bi bila dirka v zaključku povsem drugačna. A kot sem dejal, niso dovolj le močne noge, pač pa tudi veliko sreče. Sam sem imel oboje,” je po četrtem osvojenem spomeniku v karieri še dodal 28-letnik iz Kapellena. Po dveh zmagah v Flandriji (2020, 2022) je pred včerajšnjim slavjem dobil najdaljši spomenik sezone – od Milana do Sanrema. S tem se je pri številki štiri izenačil s Tadejem Pogačarjem. In še naključje: Nizozemec na prvem in tretjem ter Slovenec na drugi največji enodnevni dirki v sezoni sta imela startno številko 21.

Zares zadovoljen je bil poleg van der Poela po dirki le še njegov pomočnik Jasper Philippsen. Skupaj z Giannijem Vermeerschem sta pri Alpecin-Deceunincku kapetana odlično vozila v ospredju, Belgijec pa je na koncu poskrbel celo za dvojno zmago ekipe. Na velodromu je najprej slavil zmago moštvenega kolega, nato pa v sprintu premagal še zvezdnika Jumbo Visme.

Mathieu Van der Poel — Foto: AP Photo/Michel Spingler via Guliver

Prekletstvo severnega pekla

Dobitnik zelene majice na lanski dirki po Franciji je imel res veliko smole. Bil je zelo aktiven cel dan, nato pa mu je guma počila v zadnjem kilometru zadnjega najtežjega tlakovanega odseka. “Zavil sem levo, nato pa skoraj zdrsnil, saj sem imel defekt zadnje gume. Do konca sektorja kock sem moral odpeljati praktično po okvirju. Prepričan sem, da sem imel noge za več kot tretje mesto. Skušal sem ostati miren, boril sem se do konca, toda ni šlo. Upal sem, da se vrnem v ospredje, toda tokrat sreča ni bila na moji strani. Očitno je Roubaix zame preklet,” je razlagal novinarjem.

Za ekipo Primoža Rogliča je res nesrečen dan. Poleg van Aerta je počena guma ustavila tudi spomladi odličnega Christopha Laporta, ko je bil v vodilni skupini. Lanski zmagovalec Dylan van Baarle pa je v zasledovalni skupini v arenberškem gozdu padel in si ob tem zlomil roko, poškodoval ramo in popraskal obraz.

Dirkaška nesreča

Velikonočna nedelja sicer ni bila srečna za nekdanje zmagovalce. Tudi Peter Sagan (najboljši v letu 2018) zaradi padca prav tako ni videl cilja, tudi Johna Degenkolba (zadnji pred van der Poelom, ki je v isti sezoni dobil dirki Milano-Sanremo in Pariz-Roubaix) je ustavil padec.

Nemec je bil v odličnem položaju vse do zadnjega najtežjega odseka. Tik pred defektom van Aerta mu je po hitri spremembi smeri Philipsena in van der Poela zmanjkalo prostora, padel ter pristal med gledalci. Moral je počakati na spremljevalni avto, kar ga je stalo ključnih sekund, na koncu pa je v cilj pripeljal kot sedmi.

The loss of hope from John Degenkolb here is brutal to see. You can sense a feeling of grief for a result that could have been. #ParisRoubaix pic.twitter.com/4ZUaDcO1na

— ewan wilson (@ewanwilson48) April 9, 2023

“Philipsen se je kar naenkrat premaknil v desno, nato se je med naju skušal zriniti še van der Poel in me praktično porinil med gledalce, kjer sem padel. Peljal sem zelo dobro dirko, zelo sem razočaran, ker mi je bila odvzeta priložnost za zelo dober rezultat,” je dejal 34-letnik.

“Ne vem, ali je bila moj krivda ali se je dotaknil gledalca ali pa zadel v oviro na tleh. Če je bila moja krivda, se mu opravičujem. Ni bilo namenoma, pač pa le dirkaška nesreča, ki sem si ji na srečo izognil,” pa je odvrnil veliki zmagovalec nedelje.

John Degenkolb je po prečkanju ciljne črte od razočaranja obležal na tleh. Foto: Profimedia

Spomladanske klasike se zdaj selijo v Ardene. Najpomembnejše bodo dirke Amstel Gold (16. aprila), Valonska puščica (19. april) in Liege-Bastogne-Liege (23. aprila). Na vseh treh, vključno na zadnjem spomladanskem spomeniku, bo dirkal tudi Tadej Pogačar.