Pretežke tritedenske dirke podlaga za vrnitev dopinga?

Foto: Profimedia

Po predstavitvi trase dirke po Franciji 2024 se je s pozivom Mednarodni kolesarski zvezi (UCI) oglasil nekdanji irski kolesar Sean Kelly. Zmagovalec Vuelte 1988, danes pa strokovni komentator pri televiziji Eurosport, se boji, da bi lahko izjemno zahtevne trase tritedenskih dirk kolesarstvo vrnile v temačno obdobje.

Po razgrnitvi 21 etap Toura de France 2024 so poleg številnih omemb zloglasne 9. etape na pesku odmevale besede Marka Cavendisha. Britanski sprinter, ki je v lovu na rekordno 35. zmago na dirki po Franciji za še eno sezono podaljšal dolgoletno kariero, je dejal, da bo trasa izjemno zahtevna in da je nad videnim šokiran.

Mnenju kolesarja Astane se je zdaj pridružil nekdanji kolesar Sean Kelly. Irec je v letih 1982, 1983, 1985 in 1989 na francoski pentlji osvojil seštevek po točkah, leta 1988 pa je bil slavil v skupni razvrstitvi Vuelte.

“S sprinterskega vidika trasa Toura 2024 ni lepa. Grozna je. Kot smo lahko slišali v izjavah številnih sprinterjev, bo res zelo težko. A to ni nič novega. Očitno imajo te dirke nekaj proti najboljšim tekmovalcem v sprintu, ti pravzaprav nimajo več pravih priložnosti, da pokažejo svoje sposobnosti. Ker vse dirke tekmujejo, katera bo boljša, je posledično težje in težje,” pravi Irec.

Niso roboti

“Organizatorji vseh treh grandtourov pa tudi drugih preizkušenj, samo iščejo te neumne, nore in izjemno strme klance. Če pogledamo samo Tour 2024. Višinski metri že v prvi etapi … to ni tradicionalen Tour, tudi na Giru in Vuelti pa se dogaja zelo podobno. Možnosti sprinterjev na prihodnji dirki po Franciji bodo izjemno majhne. Če bodo želeli biti v prihodnje še konkurenčni, bodo morali prilagoditi svoje treninge. Včasih je bil prvi teden rezerviran za sprinte, zdaj pa se je vse spremenilo. Organizatorji si želijo pompa, a kam vse to pelje?” se sprašuje 67-letnik iz Waterforda.

Strokovni komentator pri televiziji Eurosport se boji, da bi lahko to povzročilo celo vrnitev v temačne čase kolesarstva – torej povečanju dopinških primerov.

“Morda bi morali pri UCI omejiti število višinskih metrov v prvem tednu Toura. V nasprotnem primeru se kolesarje potiska vse bolj proti meji, to pa bi lahko povzročilo, da se vrnejo k ’nečednim navadam’. Nekateri kolesarji želijo le preživeti Tour de France. Res se trudijo za to. To so profesionalni kolesarji, a niso roboti. Težja kot je trasa, več tekmovalcev ima težave, da se prebije iz etape v etapo. Posledično pa obstaja tveganje, da se spet pojavi doping, saj želijo športniki dokončati svoje delo. To je njihova služba in želijo priti do cilja. A če ne gre po naravni poti …,” na nevarnost opozarja Kelly.