Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Napovedi kolesarskih strokovnjakov, navijačev, bežnih opazovalcev, medijev in stavnic so se izkazale za pravilne. Dirka po Franciji 2023 je dirka dvoboja. Med Jonasom Vingegaardom in Tadejem Pogačarjem. V slogu boksarskega obračuna, ki je v uvodnih devetih dneh prinesel že pet slovensko-danskih rund. V tedenskem komentarju Toura se sprašujemo, kako se je Tadej Pogačar iz izgubljenega položaja prelevil v prvega favorita.
V zaključku junija, še teden dni pred začetkom letošnjega kolesarskega vrhunca, smo se spraševali, ali bo dirka po Franciji znova zgolj dvoboj Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda. In odgovor smo dobili zelo hitro – že uvodna dneva v Baskiji, ki sta ponudila netipično zahteven start v Tour. Morda celo najzahtevnejši v zgodovini francoske pentlje.
Slovenec, prvič okronan za cestnega članskega prvaka, ki je majico s trobojnico domovine hitro zamenjal za belo, je pokazal, da je poškodba zapestja preteklost. V kratkih in eksplozivnih sprintih na klančke v Baskiji mu je lahko sledil samo branilec skupne zmage. Po zaslugi bonifikacij je prednost po prvih štirih dneh – tretja in četrta etapa sta bili namenjeni sprinterjem, znašala 11 sekund.
Toda majhen znak v zeleno se je že naslednji dan obarval v precej večjega v rdečem. Zaenkrat edini slab Pogačarjev dan na Touru, ko je v Laruns, kjer je pred tremi leti slavil svojo prvo zmago na Touru, prišel z minuto zamude za Vingegaardom. Hitro so se usuli strahovi, dvomi, tudi kritik ni manjkalo. Češ da 24-letnik iz Klanca pri Komendi ni dovolj dobro pripravljen. Da so prilagojeni in okrnjeni treningi zaradi operacije zapestja prinesli posledice. Da ni v optimalni formi, so priznali celo v njegovem moštvu, saj da je izven tekmovalnega ritma.
Nato pa je prvi kolesar sveta vsa ta prepričanja in mnenja, ki jih ni manjkalo predvsem v belgijsko-nizozemskem okolju, demantiral že naslednji dan. Odvrgel je rokavice – dobesedno (v četrtek je prvič po poškodbi vozil brez njih) – in pokazal svojo moč. Znova dobesedno, ko je na ciljnem vzponu kot francoski hitri vlak odpeljal mimo Vingegaarda in se mu začel oddaljevati. Do zaključka je pridobil 24 sekund, skupaj z bonifikacijami 28 in se povsem vrnil v igro za čislano rumeno.
Da mu je to uspelo, je pomagala tudi aroganca Jumbo Visme. Kot so se strinjali tako slovenski kot tuji poznavalci kolesarstva, so čebele povsem nelogično vztrajale pri svojem načrtu, za katerega pa je bilo na vrhu Tourmaleta jasno, da ne bo uspel. Želeli so odločiti dirko že šesti dan, nato pa plačali visoko ceno, ko njihov kapetan v zaključku ni mogel dokončati sicer taktično vrhunsko zastavljenega dela.
Razlika med Vingegaardom in Pogačarjem se je stopila na 25 sekund, in čeprav je Danec po četrtku zatrjeval, da ga izguba časa ne skrbi, je zagotovo doživel psihološki udarec. Sploh prvič po Touru 2021, ko je prvi od treh dvobojev titanov prepričljivo pripadel Slovencu, ni uspel ’držati’ kolesa velikega rivala. Vse to se je še potenciralo v nedeljo, ko je na ognjeniku Puy de Dome Pogačar poskusil še enkrat in spet ukradel nekaj sekund (osem) tekmecu. Spet psiholoških.
In zdaj so Nizozemci obrnili ploščo. Vlogo favorita so – tako kot prvič v času dirke stavnice – predali kapetanu emiratov. Da je bil na zadnjem klancu pred prvim prostim dnem boljši, je športno priznal tudi Vingegaard. Ki se bo v naslednjih dneh, podobno kot njegova ekipa, zagotovo poslužil še kakšnih podobnih miselnih igric. Toda Pogačar, kakršen je, nanje najraje odgovarja na cesti. Z atraktivnim in napadalnim dirkanjem, ki ga je lani ob le tem pretiravanju morda celo stala končne zmage. A v svojem stilu – raje poskusi in prizna poraz, kot da sploh ne bi skočil in preizkusil nog tekmeca.
Do naslednjih rund, zelo verjetno v zaključku tedna z alpskim trojčkom.
Mnenje avtorja prispevka ne odraža nujno mnenja uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!