Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard, kolesarska titana, sta razvila eno največjih rivalstev v zgodovini slovite dirke po Franciji. Čeprav gre za dva povsem različna karakterja, različnih telesnih konstitucij in različnih slogov vožnje, ju je na cesti skoraj nemogoče ločiti. Katere so tiste lastnosti, ki bi lahko Slovencu vendarle pomagale do enega večjih zasukov na Touru, kakršnega je leta 2020 že uprizoril?
Kaj se zgodi, če eksplozivni Tadej Pogačar trči v vzdržljivega Jonasa Vingegaarda?
S tem vprašanjem s(m)o se ljubitelji kolesarstva ukvarjali vse do torkovega kronometra, ko je 26-letni Danec odpeljal eno najboljših samostojnih voženj, kar smo jih videli na dirki po Franciji. V vožnji na čas je povsem dotolkel konkurenco na čelu s slovenskim asom. Ta je za lanskim zmagovalcem Toura zaostal kar 1:38 minute, v skupnem seštevku zdaj zaostaja 1:48 minute.
Vingegaard je po veličastni etapni zmagi celo priznal, da skoraj ni verjel številkam, ki so se mu med vožnjo izpisovale na merilcu moči.
Sicer po naravi zelo zadržan in umirjen član Jumbo-Visme, ki le redko pokaže čustva, je takoj ob prečkanju ciljne črte prekipeval od navdušenja in stiskal pesti. V podzavesti je morda že verjel, da je Tour njegov, veliki slovenski tekmec pa strt še drugo sezono v nizu.
Če se je kolesarju iz majhne vasice Hillerslev na severu Danske morda za sekundo res utrnila ta misel, je danes zagotovo že pozabljena. Kot je dejal direktor nizozemskega moštva Richard Plugge: “Toura bo konec, ko bo Tadej Pogačar na avtobusu na poti domov.” S takšno miselnostjo bo Jonas kolesaril vse do Elizejskih poljan.
Spomin na lansko francosko pentljo je še zelo svež. Spomnimo, na 11. etapi, ki je karavano vodila na Col du Granon, sta se Vingegaard in Primož Roglič izmenjevala z napadi na navidez nezlomljivega Pogačarja in ga naposled uničila. “Pogi” je bil brez prave pomoči moštva premagan in do vrha zaključnega vzpona izgubil skoraj tri minute. Rumena majica je šla v Jonasove roke, ki je v drugo polovico dirke vstopil z dobrima dvema minutama naskoka.
Pogačar bo napadal, ker je to njegov DNA
Pogačar je na naslednjih gorskih etapah prikazal ves svoj borbeni in nepopustljivi karakter, ki je ena njegovih največjih odlik.
“Definitivno Toura še ni konec,” je kljub porazu na 16. etapi pričakovano dejal 24-letni Slovenec. To je iz dneva v dan, od etape do etape, pokazal že lani. Brez dvoma eden najbolj napadalnih kolesarjev v vsej zgodovini je skočil ob vsaki priložnosti, a Danec se je skoraj robotsko odzval na vsak napad kolesarja s Klanca pri Komendi in ni popustil niti za meter.
Glede na zgodovino lahko pričakujemo, da bo Pogačar izgubljeno poskušal nadoknaditi že danes. Skoki se bodo vrstili kot na ponedeljkov prost dan, ko se je Tadej s svojim značilnim nasmehom hladil s skoki v bazen.
Vodnega hlajenja si Pogačar želi tudi tokrat, ko bo njegova želja med kraljevsko etapo morda celo uslišana, saj vremenoslovci napovedujejo precejšnjo možnost dežja. Kolesarje namreč čaka brutalen vzpon na prelaz Col de la Loze, ki je z 2.304 metri najvišja točka letošnjega Toura. Na papirju naj bi bolj ustrezal Vingegaardu, a ne podcenjujte ranjenega leva.
Pogačar že uprizoril preobrat za rumeno majico
Med današnjo 17. etapo bo potrebno premagati kar 5.400 višinskih metrov, trasa pa bo pred zaključnim vzponom ekstra kategorije kolesarje peljala še čez dva vzpona prve in enega druge kategorije. Če kdaj, potem lahko danes pričakujemo še največjo možnost velikih časovnih razlik.
Pogačar je na Touru že uprizoril velik preobrat. Leta 2020 je, kot bi se usoda želela poigrati, prav na prelazu Col de la Loze utrpel skorajšnji zaključni udarec s strani Rogliča. Slabo minuto zaostanka je nato izničil na gorskem kronometru na La Planche des Belles Filles.
Čeprav je Tadej mlajši od obeh rivalov, je njegova vitrina precej bolj polna. Ima več zmag na tritedenskih dirkah, enotedenskih dirkah, enodnevnih klasikah in spomenikih, ima tudi več državnih naslovov in bronasto olimpijsko medaljo. Njegov življenjepis govori zase. Če kdo, potem lahko Pogačar na preostalih dveh gorskih etapah nadoknadi minuto in 48 sekund zaostanka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!