Selektor slovenske košarkarske reprezentance Aleksander Sekulić se je v zadnjem tednu in pol dvakrat znašel v položaju, ko je bila pod javni vprašaj postavljena njegova avtoriteta. Zdaj se iz Kölna, kjer Slovenija premagala Litvo, Madžarsko, Nemčijo in v sredo zvečer v velikem slogu še Francijo (88:82), na zaključni del evropskega prvenstva v Berlin seli z odlično rezultatsko popotnico, na papirju odprto potjo do četrtfinala, vročim prvim zvezdnikom ter na videz znova enotno ekipo.
”Ko vidiš, da se ti smeji, potem se ti ne piše prav nič dobrega,” je tekmecem enega od aksiomov Luke Dončića razkril njegov reprezentančni soigralec Edo Murić. In v sredo zvečer se je veliko smejal. Morda ne ravno takrat, ko mu je reprezentančni zdravnik Marko Macura z dvema šivoma zakrpal rano na glavi. Vsekakor pa se je smejal in pogledoval proti klopi francoske reprezentance, ko je neumorno paral mrežico olimpijskih podprvakov. V najboljši slovenski individualni predstavi v zgodovini evropskih prvenstev je namreč dosegel 47 točk (met za 3 točke 6:11, za 2 točki 9:12, prosti meti 11:12), dodal 7 skokov in 5 asistenc. Mimogrede, manj kot 24 ur pred tem je Nemcem natresel 36 točk.
Dončić je torej storil tisto, kar so mnogi od njega pričakovali. Upravičil je status vodje. V velikem slogu, s presežkom. A tudi ob zanašanju na soigralce, med katerimi je svoje delo kot kapetan in dodatna napadalna ter organizatorska moč z odliko odigral Goran Dragić. In prav omenjena dvojica je prevzela najtežji del bremena. Ne le na parketu, temveč tudi v vzpostavljanju nekoliko načete reprezentančne enotnosti. S tovrstnim odgovorom, dvigom morale in vplivom na ekipo sta (ne)hote zaščitila tudi selektorja Aleksandra Sekulića. Ta je bil kritik na račun taktičnih manevrov in neodzivnosti deležen tako po kvalifikacijskem porazu proti Nemčiji kot tudi edinem spodrsljaju na EuroBasketu.
Tudi če pogosto iracionalni utrip socialnih omrežij in anonimnih forumov potisnemo ob stran, ne moremo mimo občutka, da sta se slovenska košarkarska reprezentanca in z njo selektor Sekulić znašla na vlakcu smrti. Od poletne evforije, preko prvih povišanih tonov v Münchnu, nato do vnovičnega dviga z zmagama nad Litvo in Madžarsko, pa preko vidnih razpok v enotnosti na tekmi proti BiH, ko je bil potreben krizni sestanek z nalivanjem čistega vina, in vse do junaškega dviga in zmag nad Nemčijo in Francijo. Slednja ima še dodatno vrednost, ker je zaradi zvina gležnja obsedel naturalizirani center Mike Tobey.
V želji po vrhunskem rezultatu, ki je ob večkrat poudarjenem pogledovanju proti kolajni tudi v reprezentančni zavesti, zdaj na omenjenem vlakcu spustov in obratov na glavo ne bi smelo biti več. Reprezentanca Belgije bo v soboto prvi slovenski tekmec v izločilni fazi. Ob znanem Hamletovem vprašanju v osmini finala dvomov o odgovoru ne bi smelo biti. A tako na omenjeni tekmi, ki bo spominjala na srečanje z Ukrajino v Carigradu leta 2017, kot v nadaljnjih prvenstva bo predpogoj za slovenski uspeh pravi pristop. Nesporno dejstvo je namreč, da Slovenija vendarle nima vseobsegajoče kakovosti, s katero bi tekmece odpravljala z levo roko. Še več, slovenska reprezentanca je uspehe dosegala le takrat, ko je presegala lastne zmogljivosti.
Razmišljanje selektorja Sekulića …
“Ko gledamo nazaj, je lahko govoriti, ker smo skupinski del zaključili kot prvi. A po porazu z BiH ni bilo lahko. Tudi obrazi so kazalo na razočaranje, a smo se znali pobrati in ta poraz nas je naredil še močnejše.”
“Značaj, timski duh, zmagovalna mentaliteta. To je lahko zaščitni znak. Lep primer je tekma s Francijo, ko v zaključku ni šlo vse po načrtih, a ta karakter, želja, volja povedo zelo veliko o tej ekipi.”
“Rezerve? Imamo jih. Zdaj moramo skrbeti za to, da bomo še boljši. Tako kot smo znali v sredo nadomestiti manko prvega centra. Fantje so pokazali še en višek borbenost. To mora biti zaščitni znak te reprezentance.”
“Osmina finala? Zdaj se prvenstvo začenja povsem zares. Verjamem, da smo pripravljeni. Jasno, prvi korak je preboj v četrtfinale. Boj za kolajne? Pot bo še dolga.”
“Tekma z BiH je pokazala, da če ne držimo skupaj, nismo močni. Ni prišlo do kakšnih sporov, toda enostavno nismo bili pravi. Ker pa smo favoriti in želimo zmagovati, takšen pa nosi posledice. Odziv je bil dober.”
“Ni naključje, da sta Goran Dragić in Luka Dončić med najboljšimi v ligi NBA. Tega se zaveda ekipa. Tega se zaveda tudi jaz in to dobro izkoriščamo.”