Luka Dončić je vse tisto, kar Slovenci niso znali biti

Košarka 18. Avg 202214:16 > 14:325 komentarjev
Delite:
Luka Dončić je bil glavna zvezda Telemachovega spektakla. Foto: Aleš Fevžer

Zmaga proti Srbiji je bila za slovensko košarkarsko reprezentanco na Telemachovem spektaklu v Stožicah (97:92) predvsem prestižnega pomena in predstavlja nov samozavestni dražljaj, po drugi strani pa je selektorju Aleksandru Sekuliću ponudila vrsto odgovorov in tudi podčrtanih izzivov.

Ko je Luka Dončić z ognjem v očeh pogledoval proti sodniški trojki ali pa vzel žogo in se postavil proti Nikoli Jokiću, Vanji Marinkoviću in Nikoli Kaliniću, so predhodne napovedne besede o tem, kako rezultat na prijateljskih tekmah ne igra pomembne vloge, hitro izzvenele. Tudi to tekmo je pač želel dobiti. Kot želi, kar vselej poudarjajo soigralci, zmagati v vsaki še tako banalni igri na treningih ali v prostem času. Tokrat je kot nesporni vodja reprezentanco popeljal predvsem do prestižne zmage nad Srbijo na čelu z dvakratnim najkoristnejšim košarkarjem lige NBA. Čeprav poraz še zdaleč ne bi bil usoden in je jasno, da osrednje preizkušnje za Slovenijo šele prihajajo, pa je kot na dlani, da je bila zmaga učinkovita pika na i spektaklu v Stožicah. A če se vrnemo k začetni iztočnici in se oklenemo dejstva, da je bila tekma pripravljalnega značaja, se velja ob tem vprašati o zaključkih in ključnih odprtih vprašanjih.

Stopnjevanje

Eno od pomembnih spoznanj je povezanih z dvigovanjem kakovostne in igralsko-energijske ravni. Slovenija je v sredo na trenutke že delovala kot dobro naoljen napadalni stroj z jasno zarisano igralsko hierarhijo, v kateri je ključna figura Luka Dončić. Ta je po ”ogrevanju’ ‘v Turčiji tokrat že deloval kot napadalni eksekutor, kakršnega poznamo iz lige NBA.

Vrnitev Klemna Prepeliča    

Ko je Klemen Prepelič ob zvoku sirene pri koncu druge četrtine zadel met za tri točke, ki je poskrbel za navijaško eksplozijo, si je lahko selektor Aleksander Sekulić na simbolični ravni oddahnil. Po hudi poškodbi roke, zaradi katere je marca predčasno končal sezono, so zdaj zdravstvene težave preteklost. Prepelič je nazaj. Skozi pripravljalne tekme je znova pridobil tudi tekmovalni ritem in se otresel uvodne zakrčenosti. Prav dodatno svežino bo Slovenija septembra krvavo potrebovala.

Klemen Prepelič. Foto: Aleš Fevžer

Samarjeva rezervacija

S tekmo proti Srbiji je novo polo zrelostnega izpita izpolnil letošnji debitant Žiga Samar. Jeseniški mladenič je s pridom izkoristil ponujeno priložnost in bržčas rezerviral letalsko vozovnico za Köln. Organizator igre namreč v dokaj ustaljeno in tudi široko reprezentančno jedro prinaša igralsko svežino, z neustrašnostjo, ekipno naravnanostjo, obrambno zagnanostjo in drugačnim organizacijskim pristopom pa je nesporna dodana vrednost. Predvsem pa spada med tiste reprezentante, katerih igralska krivulja je še v strmem vzponu.

Iskanje širine

Vrnitev Prepeliča in priključitev Samarja sta tudi elementa, ki lahko slovenskemu napadu prineseta nove dimenzije. Za odmevnejši rezultat jih bo Slovenija nujno potrebovala. V tem pogledu gre izpostaviti šolski primer nesebičnega podrejanja ekipi, ki ga pooseblja Jaka Blažič. Po slabši sezoni je reprezentančni ritem zelo hitro ujel tudi Vlatko Čančar, ki je bil na koncu celo eden od junakov. Vseh nabojev zanesljivo še ni izstrelil Edo Murić, ki utegne poleg borbenosti pomagati kot napadalni X-faktor. Ob tem pa ne gre spregledati, da je Slovenija večer v Stožicah ”preživela” brez pravega Gorana Dragića. Ta je sicer v Carigradu že nakazal, kako dragocena je njegova vrnitev. Morda kar ključna za napad na odličja.

Žiga Dimec. Foto: Aleš Fevžer

(Ne)moč pod košem   

Da je Mike Tobey odlična rešitev za naturaliziranega košarkarja, ni skrivnost. Vsaka akcija z globinsko podajo ali njegovim skokom služi kot potrditev tega. Poleg tega je slovenska igra lahko zelo učinkovita tudi z nižjo peterko (small ball). Toda … Prav tekma proti Srbiji je pokazala, kako hitro se lahko slovenska peterka znajde v težavah, ko je na nasprotni strani dominanten center. Nima ga le Srbija. Tudi proti Grčiji, Litvi ali Franciji bo Tobey na posebni obrabni preizkušnji in tarča za osebne napake.

Obramba

Čeprav slovenska reprezentanca vse od začetka ere Igorja Kokoškova goji izrazito napadalno košarko, kar je logičen odgovor na razpoložljivi kader in globalni trend, pa v slovenski zavesti vendarle ostaja tudi stalno poudarjanje obrambnih zakonitosti. Že med olimpijskimi igrami v Tokiu je selektor Sekulić pogosto opozarjal, da se kar nekaj rezerv skriva v tem segmentu košarkarske igre. Zdi se, da je to tudi izziv letošnjega poletja. V postavljanju obrambe in menjavanju sistemov gre namreč iskati pot do kleščenja tekmečevih točk. Obenem pa velja opozoriti tudi na občasne težave pri zapiranju, ki tekmecu omogoča pot do skoka ter druge napadalne priložnosti.

Kohezija

“Ta ekipa je včasih videti kot ekipa z iste ulice,” je po porazu s Slovenijo dejal srbski selektor Svetislav Pešić. In zadel bistvo. Nalezljiva pozitivna energija, edinstvena igralska kohezija in izjemno medsebojno igralsko poznavanje so pač odlike tega reprezentančnega rodu, ki v oko takoj padejo tudi največjim strokovnjakom. Ob organizatorskem mojstru, kakršen je Dončić, je povezovanje tega orkestra seveda še toliko bolj učinkovito. Tekma s Srbijo je bila le naslednja potrditev v nizu. Obenem pa tudi opozorilo k negovanju te unikatne reprezentančne esence, ki ni samoumevna, večna in povezana (le) s kakovostjo.

Foto: Aleš Fevžer

Spektakel

Telemachov spektakel v ekspresno razprodanih Stožicah je vnovič potrdil tudi slovensko nagnjenost k pompoznim dogodkom z zvezdniškim bliščem. Le-te ne gre povsem enačiti z iskrenim navijaštvom in košarkarsko navdušenostjo. Slednja Slovencem resda ni tuja, a jo, roko na srce, narekuje in vodi rezultatska uspešnost. Tokratni dogodek pa je bil tudi dogodek sam po sebi. Dogodek z veliko začetnico. Ko šport preraste svoje okvire in tudi publiko ter zajadral proti ”jet set” sceni. Z vsemi uglednimi gosti, med katerimi je izstopal teniški as Novak Đoković, pa tudi z močno navitimi cenami.

Luka Dončić

Z njim smo začeli, z njim zaključimo. Res je, košarka je kolektivni šport. A vseeno bi v slovenskem okolju stežka našli podoben primer posameznika, ki ima na skupino tako izrazit vpliv. Reprezentanca z Dončićem in brez njega – dve povsem različni ekipi. Tudi v Stožicah je pokazal izjemno širok košarkarski repertoar. Meti z razdalje, prodori, asistence, prefinjen občutek za hipno spreminjanje napadalnega ritma, edinstveno vabljenje tekmečeve obrambe na ”Dončićev vrtiljak” … Znova pa je v maniri svoje čarovnije poskrbel, da so bili boljši tudi ostali. Zato ne gre spregledati, da je kar 30 od skupno 34 točk dosegel do konca tretje četrtine. Delo so dokončali (tudi) drugi.

Predvsem pa Luka Dončić pooseblja vse tisto, kar slovenski športniki v preteklosti pogosto niso znali ali tudi želeli biti. Je rojeni zmagovalec. Mož z zmagovalno miselnostjo, ki se ne konča pri parolah, temveč jo udejanja z idejo in tudi šampionskim instinktom. Športnik, ki, ne le da ne pristaja na poraze, temveč se ne zadovoljuje z delnimi ali etapnimi cilji. Oseba z izjemno samozavestjo, ki po eni strani prevzema breme ter prav na račun tega vključuje druge. Luka Dončić je vse tisto, kar mnogi njegovi predhodniki niso znali biti. Zato so z njim mogoče tudi nove čarobne zgodbe.

Naslednjo in obenem zadnjo pripravljalno tekmo bo Slovenija odigrala v soboto, ko se bo ob 20.15 v Celju pomerila s Hrvaško. Tekmo si boste lahko ogledali v prenosu na Sportklubu. Če niste naročnik Telemachovih storitev, vam je na voljo predplačniški paket EON, ki je dostopen v omrežju kateregakoli operaterja.

Komentari

Vaš komentar