Luka Dončić odgovarja: Živim s kritikami in spodbudami (VIDEO)

Foto: Fiba

Čeprav slovensko izbrano vrsto v soboto v Manili čaka še zadnja tekma svetovnega prvenstva, na kateri bo kljub težavam z nogo zaigral, pa je kapetan Luka Dončić že povzel svoje četrto reprezentančno poletje.

Spomin na novinarsko konferenco po šokantnem porazu s Poljsko na EuroBasketu 2022 v Berlinu je še živ. “Slovenijo sem pustil na cedilu. Moram biti boljši,” je tedaj skrušeno pripovedoval Luka Dončić in napovedal vrnitev. Obljubo je držal. Po individualno vrhunski in ekipno neposrečeni klubski sezoni ter garaških tednih v domači Ljubljani se je vrnil v reprezentanco. Tokrat jo bo, za razliko od Berlina, zapustil z dvignjeno glavo. To je že zaukazal tudi soigralcem. “Nič si ne bomo očitali. Dali smo vse od sebe,” pravi LD 77.

Večji del poletja smo lahko opazovali, da je drugačen. Osebnostno dozorel, košarkarsko bolj odgovoren in prvič zares vodstveno in kapetansko naravnan. Čeprav njegova pripadnost Sloveniji ni bila nikoli sporna, kot tudi ne izjemna igralska kakovost, pa je tokrat deloval tudi kot nekdo, ki čuti, da je to “njegova reprezentanca”. Ekipa, za katero ne zgolj igra, temveč jo tudi vodi. Znal je nagovoriti soigralce, potegniti koga na stran, komuniciral je s strokovnim štabom in bil nesporni povezovalni člen. “Rad igram za Slovenijo. To je moja država,” so besede, ki zvenijo zelo klišejsko, a jih je na Okinavi in v Manili nato znal potrditi tudi na parketu.

Okoliščine, predvsem zdravstvene težave soigralcev, mu niso šle na roko. Zato je znal, kljub dejstvu, da gre za rojenega zmagovalca, ki sovraži poraze, trezno in realno oceniti slovenski izkupiček na SP. “Lahko sicer govorijo o velikem razočaranju. A še vedo lahko dosežemo najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnem prvenstvu. Upali smo na več. Lahko bi bilo boljše. A borili smo se. Na vse mogoče načine. Do zadnjega. Mnogi so pričakovali precej manj,” pravi 24-letni Ljubljančan, prepričan o tem, da bi bila slika povsem drugačna, če bi bila del ekipe tudi Edo Murić in Vlatko Čančar. Je pa zato pohvalil debitanta na velikih tekmovanjih Bineta Prepeliča, ki ga je navdušil predvsem s svojo borbenostjo.

“Ponosen sem na fante. Ujeli smo se. Gre za dobre fante. Nimamo težav drug z drugim. Prihajajo tudi novi obrazi. V prihodnje jih bomo potrebovali.”

Brez kritik sicer ne gre. V največji meri zaradi ukvarjanja s sodniki. “S kritikami sem se navadil živeti, veliko pa je tudi spodbudnih besed,” odgovarja prvi strelec svetovnega prvenstva. In tudi prva tarča nasprotnih obramb. Sam meni, da ni tako zaščiten, kot bi moral biti. Zato je znal žugati tudi proti tribuni z veljaki Mednarodne košarkarske zveze. Vseeno pravi, da ga to ne bo odvrnilo od igranja za reprezentanco. “Igram za Slovenijo, ne za Fibo,” pravi Dončić in dodaja, da mu bo tudi v prihodnje igranje za reprezentanco lahko preprečilo le slabo zdravstveno stanje. Slednje sicer letos ni brezhibno. Najbolj skrb vzbujajoče so stalne težave s stegensko mišico.

V soboto bo zanesljivo še enkrat stisnil zobe. “Lepo bi bilo, da prvenstvo zaključimo z zmago. Predvsem za samozavest in kot dokaz naše igre. Obenem bi se z dobro predstavo zahvalili gostiteljem za veliko podporo. Ta me je presenetila,” pred sobotno tekmo za sedmo mesto z Italijo napoveduje kapetan, ki je v Manili nesporno največja zvezda. Slovenske tekme so namreč najbolj obiskane, navijači pa s telefoni, vzdihi in kriki podrobno spremljajo vsako njegovo potezo.

Kdo je najboljši košarkar na svetu?

“Mislim, da nisem najboljši na svetu,” je odgovoril na slovenski izziv. Kdo pa je? “Nikola Jokić. Pa tudi Giannis Antetokounmpo. Pač, Evropejci,” se je nasmehnil kapetan slovenske reprezentance.