Gruzija bo danes (ob 13.30 po slovenskem času) drugi tekmec slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu na Okinavi. Na papirju močnejši od Venezuele, na vrednostni lestvici pa vseeno šibkejši od Slovenije. A zgolj nedelja, ki je bila usodna celo za Francijo, je prinesla več kot dovolj opozoril o nevarnosti igranja z ognjem. Za nameček se Luka Dončić in soigralci še niso znebili poljskih opeklin z lanskoletnega EuroBasketa.
Odigrana je natanko polovica tekem v prvem delu letošnjega svetovnega prvenstva. Če je uvodni krog minil brez večjih posebnosti, izstopala je morda zgolj visoka zmaga Kanade proti Franciji, je nadaljevanje precej manj predvidljivo.
Drugi dan bojev v polovici od osmih skupin – A, D, E in H – smo se namreč že prepričali o tem, kako hitro se lahko porušijo sanje o medalji. Visok poraz francoskih košarkarjev za uvod v turnir nenadoma ne deluje več takšen šok, potem ko so si privoščili novo veliko zaušnico. Tokrat proti Latviji, za nameček brez njene prve violine Kristapsa Porzingisa, in tako krog pred koncem že zapravili vse možnosti za napredovanje iz skupine H. Adieu, France!
To še zdaleč ni bilo edino nedeljsko presenečenje, čeprav imajo Francozi za uteho kot gostitelji vsaj že zagotovljeno vozovnico za olimpijske igre (zdaj sta za evropske reprezentance na SP 2023 na voljo še dve kvoti). Po drugi strani Italijani sicer še upajo na napredovanje, a so si možnosti za preboj v izločilne boje zmanjšali s porazom proti Dominikanski republiki. Zvezdnik Minnesote Karl-Anthony Towns je bil ob pomoči Andresa Feliza za naše zahodne sosede nerešljiva uganka.
Naslednji šok so doživeli Finci. Po odličnem prvem polčasu proti Avstraliji, ko smo že pomislili, da bodo v skupini E pomešali štrene velikima favoritoma in tako pomagali tudi Sloveniji, so naposled visoko izgubili. Slabo formo so iz drugega polčasa dvoboja proti kengurujem prenesli na obračun z domačini. Japonci so zadnjo četrtino dobili s kar 35:15 in tako izločili pregovorno neugodne Fince. Ti so z Laurijem Markkanenom upali na presenečenje in ga tudi dobili, a ne takšnega, kot so si ga zamislili.
V enem dnevu prvenstva torej kar tri opozorila, da se točk na navidezno lestvico ne sme vpisovati pred koncem dvoboja. Kaj šele pred začetkom. Kako se je znajti na napačni strani senzacije, je lani na lastni koži občutila tudi Slovenija. Od šoka proti Poljski v četrtfinalu evropskega prvenstva ni preteklo še niti polnih 12 mesecev. Francoski, finski in italijanski primer je tako mogoče razumeti kot dodatno opozorilo. Gruzije, ki bo danes ob 13.30 po slovenskem času drugi tekmec čete Aleksandra Sekulića, namreč še zdaleč ne gre podcenjevati.
Z zmago, za katero bo treba omejiti predvsem gruzinsko igro v raketi, bi si Slovenija že zagotovila vstop v drugi del, z vzdrževanjem stoodstotnega izkupička pa bi ohranjala tudi konkurenčno izhodišče v boju za četrtfinale. Toda … Staro reklo pravi, da je treba najprej skočiti. Tokrat tudi dobesedno. “Da, vem, da bo na nas, visokih igralcih dodaten pritisk. Tam so višji in bolj izkušeni,” pravi Žiga Dimec in dodaja: “Vsekakor bo Gruzija večji zalogaj. Tekma bo pokazala, kje se nahajamo. Ne želimo gledati v prihodnost. Zanima nas vsaka naslednja tekma.”
“Marsikaj lahko še popravimo,” poudarja kapetan Luka Dončić. Prikimal mu je tudi Zoran Dragić. “Gruzija je v primerjavi z Venezuelo bolj nadarjena ekipa. Vemo, od kje pretijo največje nevarnosti. Na to se bomo morali pripraviti.” Ob razmišljanju o najbolj nevarnih orožjih Gruzije je imel bržčas v mislih močno zasedbo na položaju krilnega in klasičnega centra. Tam imajo glavno besedo Giorgi Šermadini, Goga Bitadze in Tornike Shengelia. Obenem pa bo to soočenje dveh izrazito napadalno usmerjenih reprezentanc.
Tekmeca sta se sicer doslej med seboj pomerila le štirikrat, vselej pa se je tehtnica nagnila na slovensko stran od tega trikrat na evropskih prvenstvih (2011, 2013 in 2015), leta 2014 pa tudi na pripravljalni tekmi v Murski Soboti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje