Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju se približuje vrhuncu. Nogometna vročica v Argentini, ki jo danes čaka polfinalna tekma s Hrvaško, prav tako. Kako je v teh dneh v eni od najbolj nogometnih držav na svetu, smo se pogovarjali z mladim parom, ki prihaja od tam. Nicolas Homovc, Argentinec slovenskih korenin, in njegovo dekle Milagros Briozzo sta nogometna navdušenca, zato sta se izkazala za prava sogovornika.

“Argentinci so ponavadi strastni. Predvsem, ko gre za nogomet. Ko igra reprezentanca, se svet preprosto ustvari. Nikoli ne vidiš nikogar na ulici. Po in v službi, v šolah vsi spremljamo tekmo. Če Argentina zmaga, se začne zabava na prostem,” pravita 29-letni Nicolas Homovc, ki ima po očetu slovenske korenine, in tri leta mlajša Milagros Briozzo, ki se je zaradi svojega fanta začela učiti slovenskega jezika.

V času tekem v Argentini življenje zastane. Namesto prometnih zastojev, ki so za tamkajšnja velemesta značilni, vidimo prazne ceste. Na ulicah osamljeni tavajo potepuški psi. Svoje delo za uro in pol na stran postavijo celo policisti. Trgovine, restavracije, lokali se zapirajo.

Po zmagah se stvari postavijo na glavo. Ljudje v modro-belih majicah preplavijo ulice, začne se velika veselica, ki traja dolgo v noč.

Cordoba, kjer živita, je drugo največje mesto v državi, tako da nogometno evforijo v teh tednih izkušata v njeni najbolj prvinski podobi. Oba sta nogometna navdušenca in v tem seveda uživata.

Argentinci iz vraževerja počnejo nevsakdanje stvari

“V Argentini živimo nogomet in do njega čutimo veliko strast. Argentinske zastave visijo kjerkoli. V službi ali v družbi vsi govorimo samo o nogometu. Navada je, da se ljudje zorganizirajo in si tekme ogledajo skupaj. Družbe se zberejo po domovih, v barih, ob zaslonih na prostem,” sta nam poskušala vzdušje, ki v teh dneh vlada v njuni državi in bo z današnjo večerno polfinalno tekmo proti Hrvaški doživelo nov vrhunec, pričarati mlada študenta na lektoratu slovenščine v Argentini.

“Veliko Argentincev je vraževernih, kar pomeni, da na primer za ogled tekme oblečejo vedno isto majico, uporabljajo amulete, nekateri si tekmo vedno ogledajo ob določeni glasnosti televizorja, saj verjamejo, da jim bo to prineslo srečo, ali pa si tekme nikoli ne ogledajo z določenimi osebami, saj verjamejo, da jim to prinese nesrečo,” sta z nekaterimi nevsakdanjimi običaji slikovito prikazala, kako zelo pomembna je za Argentince tamkajšnja najboljša nogometna reprezentanca.

Scaloneta, kot se jo je prijel vzdevek, odkar je njen selektor Lionel Scaloni, je v zadnjem času zelo uspešna. Lani je prvič po dolgih 28 letih čakanja postala južnoameriški prvak. Zdaj je na dobri poti, da prvič po letu 1986 postane še svetovni prvak.

“Pričakovanja so velika. Argentinska reprezentanca ima zelo dobre igralce in je vse od kvalifikacij do svetovnega prvenstva delovala odlično. Scalonijeva ekipa ima svojo identiteto,” v mladega selektorja, ki je bil pred prihodom na klop Argentine v trenerskem svetu še prazen list, verjameta tudi Milagros in Nicolas.

Velika slovenska skupnost v Argentini

V Argentini živi približno 30.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev, na južno poloblo so se preseljevali v treh večjih naselitvenih valovih: konec 19. stoletja, med obema vojnama in po drugi svetovni vojni.

Največja je slovenska skupnost v Buenos Airesu in Mendozi, slovenska društva pa najdemo v številnih argentinskih mestih.

V Cordobi, kamor so se Slovenci preseljevali v glavnem na začetku 20. stoletja in v tridesetih letih, delujeta Slovensko podporno društvo Cordobe in lektorat slovenskega jezika na univerzi.

Argentina je bila že pred prihodom na letošnje svetovno prvenstvo ena od glavnih favoritk za končni naslov. Kar 36 tekem je bila brez poraza in imela priložnost, da bi na prvi tekmi v Katarju izenačila svetovni rekord.

Pričakovali smo, da se bo na tekmi proti Savdski Arabiji to zgodilo, potem pa smo vsi doživeli velik šok. Argentina je izgubila z 1:2 in poskrbela za enega najbolj šokantnih porazov v svoji nogometni zgodovini.

“Mnenja po tej tekmi so bila deljena. Nekateri ljudje so bili kljub porazu optimisti. Po drugi strani je veliko ljudi, predvsem novinarji, mislilo, da je to začetek katastrofe,” sta povedala.

V nadaljevanju prvenstva se je izkazalo, da so imeli prav prvi. Argentina je na naslednjih štirih tekmah, boljša je bila od Mehike, Poljske, Avstralije in v četrtfinalu od Nizozemske, štirikrat zmagala in zdaj prišla na prag velikega finala.

Kapetan, ki so ga prej kritizirali, je postal pravi vodja

“Te zmage so prinesle veliko olajšanje. Tudi reprezentanca je igrala na najvišji ravni. Tekma proti Nizozemski je bila zelo dramatična. V zadnjih minutah smo vsi mislili, da je konec, a je Nizozemska izenačila. Potem sledijo enajstmetrovke, pri katerih potrebuješ srečo,” sta povedala.

“Ampak naš Dibu Martinez je bil odličen. In lahko se je začela velika zabava. Ljudje imajo ob zmagah kjerkoli po državi navado, da se zbirajo na glavnih trgih ali na pomembnih točkah mest in krajev,” sta dodala in opozorila na Emiliana Martineza, ki je v četrtfinalu svoj trenutek slave dočakal pri enajstmetrovkah.

Vratar Argentine je na tem prvenstvu zelo zanesljiv, toda jasno je, kdo je z naskokom glavni vodja. Lionel Messi.

“Po porazu proti Savdski Arabiji se je izkazal kot vodja in zaigral res dobro. Pred leti so številni v Argentini mislili, da njegova učinkovitost v reprezentanci ni bila taka kot v Barceloni. Morda je bilo to res in so bile kritike utemeljene. Zdaj je drugače. Tudi soigralci so na njegovi ravni. Razumejo, kako igrati z njim, ne da bi bili od njega odvisni. Trenutno so kritike na njegov račun redke. Večinoma Argentinci verjamemo, da je najboljši igralec na svetu,” o kapetanu pravita Nicolas in Milagros.

Za Maradono so starejši, za Messija pa mlajši

Če mu uspe, bo Argentini prinesel prvi naslov svetovnega prvaka po letu 1986, ko je glavno vlogo odigral Diego Maradona in si za vedno kupil status nogometnega božanstva.

Če uspe njegovemu nasledniku v dresu z argentinsko številko 10, lahko podobno doživi tudi on. Kako torej – Messi ali Maradona? “To je v Argentini povod za prepire,” sta se najprej zasmejala.

“Recimo, da je Maradona še vedno bolj priljubljen med starejšimi, Messi pa med mlajšimi. No, midva misliva, da sta oba najboljša igralca vseh časov,” sta veliko dilemo argentinskega in tudi celotnega nogometnega sveta sklenila na diplomatski način.

Skorajda polovica Argentincev ni doživela naslova

Naslednja ovira na poti do nesmrtnosti je za Messija in njegove sledilce – Hrvaška. Kaj od večernega obračuna na stadionu Lusail, ki bo v nedeljo gostil tudi veliki finale, pričakujeta? “Tekmo si bova ogledala skupaj doma. Če zmagamo, bova seveda šla praznovat na ulice. Zdi se mi, da je to prvič, ko lahko spremljam, da toliko ljudi pričakuje in tudi zares verjame, da Argentina lahko postane svetovni prvak,” pravi Nicolas, ki Hrvaške niti najmanj ne podcenjuje.

“To je do zdaj najtežji tekmec. Hrvati so bili svetovni podprvaki v Rusiji, kjer so s 3:0 premagali tudi Argentino. Imajo izkušene igralce, kot so Luka Modrić, Marcelo Brozović, Ivan Perišić, Mateo Kovačić … Ob tem imajo še mlade in nogometaše igralce, kot sta Borna Sosa in Josip Juranović. Vratar Dominik Livaković je blestel proti Braziliji … Ne bo lahko, ampak naši igralci so zelo motivirani. Kdor bo igral zelo pametno, bo zmagal,” je napovedal in za konec poskušal pojasniti, kaj bi naslov svetovnega prvaka Argentini pomenil.

“Smo nogometna velesila, toda svoj zadnji naslov smo osvojili pred 36 leti. V državi je veliko mladih. Skorajda polovica Argentincev nikoli ni doživela zmage na svetovnem prvenstvu. Mislim, da je zdaj napočil trenutek za to. Vsi upamo. Pričakovanja so velika,” je povedal eden od več kot 47 milijonov Argentincev, ki si v teh prazničnih dneh želijo, da bi Argentina postala svetovni prvak.

Pismo Božičku željo je pod smrečico skupaj s sodelavci v službi postavil tudi sam. Verjetno se vam svita, česa si je v njem zaželel …