Donedavni anonimnež, ki je zaprl usta vsej Sloveniji

Nogomet 24. Maj. 20227:00 > 27. Maj. 2022 0:331 komentar
Delite:
FOTO: Jure Banfi.

Radovan Karanović je Maribor po treh letih čakanja popeljal do novega, 16. naslova prvaka in zaprl usta dvomljivcem, ki jih v slovenski nogometni javnosti ob njegovem prihodu na klop največjega kluba v državi ni manjkalo. Donedavni trenerski anonimnež je kljuboval vsem oviram in na cilj napornega prvenstvenega maratona prišel kot veliki zmagovalec.

Do včeraj trener v podmladku Maribora, pomočnik trenerja pri skromnem slovenskem prvoligašu Krškemu in trener drugoligaša z dna lestvice, Beltincev. Čez noč pa je njegov trenerski življenjepis doživel ogromen preskok.

Danes je njegovo ime izpisano ob velikanih slovenskega nogometa Bojanu Prašnikarju, Darku Milaniču, Pavlu Pinniju, Anteju Šimundži, Matjažu Keku, Branku Oblaku in preostalih trenerjih, ki so postali prvaki slovenske nogometne lige. Skupaj z njim jih je po novem 15.

Vsi trenerji, ki so postali slovenski prvaki:

6 – Bojan Prašnikar (Maribor 2002, 1999, 1998, 1997, Olimpija 1994, 1993), Darko Milanič (Maribor 2019, 2017, 2013, 2012, 2011, 2009)

3 – Pavel Pinni (Gorica 2006, 2005, 2004), Ante Šimundža (Mura 2021, Maribor 2015, 2014),

2 – Slaviša Stojanović (2007, 2008), Lučjo Pertić (Olimpija 1992), Matjaž Kek (Maribor 2003, 2000),

1 – Radovan Karanović (2022), Dušan Kosić (2020), Igor Bišćan (Olimpija 2018), Rodolfo Vanoli (Olimpija 2016), Nedžad Okčić (Koper 2010), Ivo Šušak (Maribor 2001), Milan Miklavič (Gorica 1996), Branko Oblak (Olimpija 1995)

Od mladinske šole drugoligaša čez noč na klop Maribora

Radovan Karanović, ki prihaja iz Drvarja blizu meje s Hrvaško v Bosni in Hercegovini, je Mariborčan od leta 1995. Ima tudi slovensko državljanstvo.

V Slovenijo je prišel kot nogometaš, igral je za Železničar, Dravo, Pohorje, pri katerem je leta 2003 v tretji ligi zaključil svoje prvo nogometno poglavje, izkusil pa tudi kanček prvoligaškega nogometa. V sezoni 1997/98 je za Vevče, ki so ekspresno izpadle v drugo ligo, odigral svojih edinih 308 prvoligaških minut.

Po koncu igralske kariere je ostal v Sloveniji in se posvetil trenerski poti. Še pred Zlatkom Zahovićem, leta 2005, je vstopil v Maribor in bil potem tudi v času najuspešnejšega športnega direktorja v zgodovini kluba trener mlajših klubskih selekcij. Ekip do 17, 15 in 13 let.

S prav veliko nogometaši, ki so igrali pod njim in se potem uveljavili v članski ekipi Maribora, se ne more pohvaliti. Toda verjetno bolj kot njegova je to krivda klubske politike, ki v času največjih uspehov in nepozabnih evropskih podvigov za mlade ni imela posluha.

Leta 2016 je zapustil Ljudski vrt in odšel v Krško, kjer je bil tri leta pomočnik prvega trenerja. Za kratek čas se je v tej vlogi, a zgolj začasno, znašel tudi sam. Sredi sezone 2018/19 je po odhodu Alena Ščulca Krško v prvi ligi vodil na treh tekmah. Enkrat je zmagal in dvakrat izgubil. Tudi proti “svojemu” Mariboru, in sicer z 0:3.

Krško, ki sta ga potem vodila še Hrvata, najprej Milan Djuričić in za njim Andrej Panadić, se je na koncu sezone po štirih letih poslovilo od prve lige.

Iz prve lige in še iz Krškega pa je odšel tudi Karanović. Za dve leti se je preselil na klop drugoligaša iz Beltincev in v drugi ligi začel samostojno trenersko pot. Začetek ni bil bleščeč. Med 16 drugoligaši je bil z Beltinci v prvi sezoni 12., v drugi pa 14. in se komajda rešil pred izpadom med tretjeligaše.

Poleti 2021 je Beltince zapustil in se vrnil v Krško. Tokrat v drugačni vlogi. Z 52 leti na hrbtu je misel na trenersko kariero na najvišji ravni verjetno opustil in postal vodja mladinskega pogona nekdanjega prvoligaša, v katerem je zrastlo kar nekaj nogometnih talentov, tudi Benjamin Šeško, a ga je boj med različnimi strujami prikoval v spodnji del drugoligaškega tekmovanja.

V Krškem je bil pomočnik, na treh tekmah v prvi ligi pa tudi glavni trener.

Medtem, ko je začenjal z delom pri Krškem, je Karanović zagotovo pogledoval proti Mariboru, ki mu pod vodstvom Simona Rožmana na začetku sezone ni šlo, a si verjetno niti v najbolj norih sanjah ni upal pomisliti, da bo kmalu postal njegov naslednik, v osmih mesecih pa tudi slovenski prvak.

Ko je Rožman po izpadu iz Evrope najprej izgubil derbi v Stožicah, potem pa v naslednjih petih krogih zapravil še osem točk – z Aluminijem je med drugim izgubil z 0:3 -, je Karanović dočakal nepričakovan klic.

Na drugi strani slušalke je bil Marko Šuler in ga povabil nazaj v klub. Kot naslednika Rožmanovega odslovljenega dolgoletnega pomočnika Aleša Kačičnika. Kaj je športni direktor Maribora Karanoviću takrat obljubil, ne vemo, toda že teden dni pozneje, po novem, domačem Rožmanovem porazu proti Muri, je sedel na njegovem trenerskem stolčku.

Trenerska pot Radovana Karanovića:

2005-2016: trener mladinskih selekcij Maribora (U13, U15 in U17)

2016-2019: pomočnik trenerja Krškega

2019-2021: trener Beltincev

2021-?: trener Maribora

Prišel je kot avtsajder

“Moštvo bo do nadaljnjega vodil Radovan Karanović, v vodstvu kluba pa bomo v najkrajšem času poiskali novo, dolgoročnejšo rešitev na klopi,” je z nič kaj spodbudnimi besedami Karanovića ob odhodu Rožmana “pozdravil” direktor Šuler in status nove, boljše, dolgoročnejše rešitve v zraku pustil viseti še kar nekaj časa.

Na, po mestu selektorja članske nogometne reprezentance, drugi najbolj vroči trenerski klopi je Karanović po prvo lovoriko Maribora po dolgem in nepozabnem Zahovićevem obdobju kot popoln anonimnež krenil s šestega mesta prvenstvene lestvice. S težko utežjo zgolj začasnega trenerja, ki ga nihče ni jemal preveč resno.

Na klopi Maribora je debitiral 29. septembra lani proti Celju.

Začel je z zmago nad Celjem z 2:0. Potem je s 3:3 remiziral z Domžalami in z 0:0 v Ljudskem vrtu na svojem prvem derbiju. “Vsak trener ima visoke ambicije in visoke cilje. Jaz se ne obremenjujem s tem, kako se bodo odločili v klubu. Sem odločen, da bom delal še naprej. Jaz sem vojak kluba,” je takrat odgovarjal na ponavljajoča se vprašanja o tem, kakšna je njegova prihodnost.

Še vedno kot gasilec požara je potem nanizal šest prvenstvenih zmag in podaljševal svojo misijo. Njegov status je bil še naprej nedorečen in po vsakem spodrsljaju vprašljiv.

Edina večja sta se Karanoviću v prvem delu sezone zgodila konec oktobra, ko je v četrtfinalu pokala izpadel proti Domžalam, in natanko mesec dni pozneje, ko je z 1:3 v prvenstvu izgubil proti Muri, kar sta bila njegova takrat edina poraza.

Zaupnico je dočakal po treh mesecih

Po minimalnih zmagah na zadnjih dveh tekmah v letu 2021 z 1:0 proti Domžalam in Celju je Karanović postal jesenski prvak. Takoj za tem je le dočakal zaupnico. Šuler je potrdil, da bo Maribor vodil do konca sezone.

Medtem ko je moral pred tem staviti predvsem na odnose z igralci in to, da jim dvigne samozavest, je pozimi na pripravah v Beleku dobil priložnost, da svoje ideje uveljavi tudi v igri in na igrišču. Ekipo pa še bolj poveže.

Drug del sezone je odprl s porazom na derbiju z 0:1, ki ga je v Stožicah izgubil, čeprav je bil Maribor boljši nasprotnik. Takrat ga je med vrsticami javno okrcal Zahović in mu očital taktično nezrelost.

“Vsak ima pravico do svojega mnenja. Ne glede na to, kako zelo Zlatka spoštujem, pa se z njegovim komentarjem ne strinjam. So pa različna mnenja po tekmi seveda normalna,” je najpomembnejšemu človeku v zgodovini mariborskega kluba premeteno odgovoril Karanović, ki se je vse bolj privajal tudi na nastopanje na medijskem odru.

Z zmago na derbiju je prekinil niz Maribora brez zmage proti Olimpiji, ki je trajal kar devet tekem.

Nekajkrat je, s sicer še vedno umirjenim glasom, znal izstopiti tudi izven okvirjev zadržanosti, ki je njegov zaščitni znak.

“Da, zdaj lahko zamenjava vlogi in jaz postanem Veliki, on pa Mali Žuti,” je povedal po domači zmagi nad Olimpijo v 30. krogu. Bila je šesta, ki jo je Maribor v devetih tekmah pred tem zabeležil. Karanović, ki se ga je v Mariboru prijel vzdevek Žuti, je ciljal na posmehljive primerjave z Robertom Prosinečkim, s katerimi so se nekateri pred tem zabavali. S slovitim Hrvatom na klopi Olimpije, čigar vzdevek je Veliki Žuti, kot vemo vsi.

“Upam, da bodo Radomlje podobno zavzeto, kot so proti nam, igrale tudi na naslednjih tekmah,” pa je izustil po remiju z Radomljami z 0:0 v 30. krogu, kar je bil njegov praktično edini medijski spodrsljaj. V poskusu branjenja svojega kluba je v trenutku razočaranja poskrbel za izjavo, ki mu ne gre na čast.

Karanović je do zdaj povečini ščitil svoje nogometaše, a znal kdaj tudi kaj javno zabrusiti. “Nekateri igralci bodo morali dati več,” je povedal po remiju na derbiju proti Kopru z 1:1, na katerem bi lahko Maribor z zmago praktično že osvojil naslov.

Od petih porazov na klopi Maribora je dva doživel proti Bravu Dejana Grabića.

“Danes smo potrebovali borce, saj če ne gre drugače, bi lahko vsaj z borbo skušali priti do točk. A na koncu ni bilo ne enega in ne drugega,” pa je govoril le krog za tem, ko je Maribor z 1:3 izgubil proti Bravu v Šiški in dve tekmi pred koncem zdrsnil s prvega mesta.

Takrat se je zdelo, da bo Karanović ostal brez naslova in najverjetneje tudi svoje trenerske službe. Potem pa je sledil velik preobrat.

Ob slovesu Marcosa Tavaresa, ki ga je na lep način pospremil na zadnjo nogometno pot, je najprej v polnem Ljudskem vrtu najprej padel Aluminij, potem pa v polni Fazaneriji v nedeljo z istim rezultatom še Mura.

Koper je v zadnjih dveh tekmah osvojil le točko in Maribor je prvič po treh letih spet postal prvak.

Učinek Radovana Karanovića na klopi Maribora:

Tekme: 28 (27 prvenstvo, 1 pokal)

Zmage: 17 (17 prvenstvo)

Remiji: 6 (6 prvenstvo)

Porazi: 5 (4 prvenstvo, 1 pokal)

Razlika v zadetkih: 45:24 (44:22 prvenstvo, 1:2 pokal)

Z reaktivacijo Roka Kronavetra je zadel v polno

Pot do odločilne zmage je Mariborčanom v Murski Soboti s prvim golom na tekmi utrl Rok Kronaveter.

Izkušeni vezist, ki je pod vodstvom Rožmana v tej sezoni odigral le 31 minut, je predvsem v zaključku sezone postal pomemben člen Maribora in s šestimi goli za Ognjenom Mudrinskim njegov drugi najboljši strelec. Zagotovo ena od potez, ki se je Karanoviću obrestovala.

Z naslovom prvaka sta profitirala oba. Kronavetru je lovorika prinesla avtomatično enoletno podaljšanje pogodbe, Karanoviću pa bi morala začetek nove sezone v vlogi glavnega trenerja najboljšega slovenskega nogometnega kluba.

Verjame, da lahko Mariboru prinese novo evropsko jesen

“Verjamem, da se lahko uvrstimo v skupinski del evropskih tekmovanj,” je Karanović že ob proslavi naslova pokukal v novo sezono, ki prinaša kvalifikacije za ligo prvakov.

Marsikdo bo rekel, da je preveč optimističen, ampak tako je bilo verjetno tudi lansko jesen, ko je prišel, da bi osvojil prvenstveni naslov.

Postal je šesti trener Maribora, ki je dvignil prvenstveni pokal. FOTO: Jure Banfi.

Karanović je, odkar se je vrnil, pridobil tudi najvišjo trenersko licenco. Po novem, ko je trenirko na zadnjih dveh tekmah zamenjal z elegantno obleko, pa je kot precej bolj resen trener videti tudi navzven.

Predvsem pa lahko dvomljivcem, ki jih še naprej ne manjka, pod nos vrže najpomembnejši argument – rezultate.

Danes je Karanović prvak, ki se lahko v prvenstvu pohvali z več kot 70-odstotno uspešnostjo. Od 81 točk, ki so bile na voljo, odkar je prišel, jih je osvojil 57.

Njegov odstotek osvojenih točk je – resda ob precej manjšem vzorcu in brez evropskih tekem -, celo boljši od tistih, ki so jih za seboj v Mariboru pustili Milanič, Prašnikar in Šimundža, najuspešnejši trenerji v zgodovini kluba.

Lahko zdaj poskrbi še za podvig v Evropi, po katerem Maribor že nekaj let hrepeni? Enkrat je dvomljivcem usta že zaprl …

Radovan Karanović je bil v ponedeljek tudi gost oddaje Pod prečko:

Komentari

Vaš komentar