Danes ob 16. uri z gostovanjem v Kazahstanu slovenska nogometna reprezentanca začenja z težko pričakovanimi kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2024, v katerih bolj kot kadarkoli pričakujemo uspeh. Izgovorov ni več.
Slovenija verjetno najtežje pričakovan kvalifikacijski cikel zadnjih let začenja v Astani, ki jo od Ljubljane loči 4.121 kilometrov zračne razdalje, od Kopra, od koder prihaja eden od reprezentantov Miha Blažič, pa še kak kilometer več.
Od leta 2010, ko smo v Južnoafriški republiki stiskali pesti za Samirja Handanovića, Roberta Korena, Boštjana Cesarja, Milivoja Novakovića in preostale takratne junake, bo poleti 2024 minilo že 14 let oziroma šest neuspešnih kvalifikacijskih ciklov. Pod tri od teh se je, tako kot pod zadnjega uspešnega, podpisal zdajšnji selektor.
Matjaž Kek, ki je bil še pred letom dni povsem blizu izgube službe, je z dobrimi nastopi v drugem delu lanskega leta poskrbel, da je ostal selektor in v slovensko nogometno javnost prinesel težko potreben optimizem.
Ko je oktobra lani žreb v Frankfurtu Sloveniji namenil najlažjo kvalifikacijsko skupino v zgodovini slovenskega nogometa, ki je v času pandemije skočil v četrto desetletje obstoja, so pričakovanja poskočila v nebo.
Izjemno ugoden žreb
Seveda, to je le teorija, a nikar se ne slepimo s tudi v zadnjih dneh večkrat slišano krilatico o tem, da danes vsak igra nogomet. Žreb je bil Sloveniji zelo, zelo naklonjen.
San Marino je uradno najslabša reprezentanca na svetu, na lestvici Fife je na 211. mestu. Kazahstan je 115., Severna Irska 59., Finska 56. in Danska 18. Od šestih reprezentanc bosta na evropskem prvenstvu zaigrali dve. Ena tretjina.
Skupina H, v kateri je Slovenija, je edina, v kateri je le ena reprezentanca uvrščena v najboljšo petdeseterico. In ena od le treh v desetih kvalifikacijskih skupinah, v kateri med najboljših sto nista uvrščeni kar dve ekipi.
Za nameček je Sloveniji naklonjen tudi termin. Kvalifikacije začenja z najdaljšim in najbolj napornim gostovanjem, po katerem jo čaka domača tekma s San Marinom, ki bi ga skorajda zagotovo premagala tudi selekcija najboljših igralcev druge slovenske lige. Nogometaši, ki zdaj nosijo slovenski dres, pa bi ga morali razbiti. Tudi če bi iz Kazahstana od četrtka do nedelje dva dni in pol potovali z avtomobili. Toliko bojda na štirih kolesih traja omenjena pot.
Številni kakovostni posamezniki
Slovenija je izkušena in dobra ekipa, ki ima enega najboljših vratarjev na svetu v Janu Oblaku. Enega najbolj vročih evropskih mladih napadalcev v Benjaminu Šešku. Nogometaše grškega velikana Panathinaikosa v Adamu Gnezdi Čerinu, Benjaminu Verbiču in Andražu Šporarju. Člana velikana turškega nogometa Fenerbahčeja v Mihi Zajcu. Ljubljenca navijačev enega največjih argentinskih klubov San Lorenza v Andresu Vombergarju.
Ima tudi Jona Gorenca Stankovića, ki pogosto nosi kapetanski trak v enem najuspešnejših avstrijskih klubov graškega Sturma. Drugega najboljšega strelca švicarske lige Žana Celarja, ki zabija gole za Lugano. Prvokategornike iz prve italijanske lige v Jaki Bijolu, Sandiju Lovriću, Petru Stojanoviću in Domnu Črnigoju.
Jasmina Kurtića, ki je zdaj član enega pomembnejših grških klubov Paoka, za njim pa je več kot 300 nastopov v najboljši italijanski nogometni ligi In še kar nekaj zelo zanimivih nogometašev. Tudi iz slovenske lige. Vročega Žana Vipotnika, ki trese mreže kot po tekočem traku v majici Maribora, in Timija Maxa Elšnika, ki je motor igre skorajšnjega prvaka Olimpije.
Izkušnje in ekipa, ki je že dolgo skupaj
Njeni nogometaši, med njimi imajo številni tudi izkušnje iz lige prvakov, igrajo za velike tuje klube, v katerih ne manjka takšnih in drugačnih pritiskov.
Izkušenj jim ne manjka niti v reprezentančnem dresu. Jedro ekipe je v povprečju zbralo že skoraj 40 nastopov, kar pomeni nekje pet let igranja v slovenskem dresu oziroma vsaj dva kvalifikacijska cikla.
Podobno velja tudi za selektorja, ki je v svojem drugem mandatu zraven že peto leto. V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020 ni bil blizu končnega uspeha, v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022 še manj.
Bili so prebliski, a je po njih vedno prišlo razočaranje, ki je hitro ugasnilo ogenj. Vzdušje v ekipi, vsaj tako trdijo od prvega do zadnjega, prav tako nikoli ni bilo težava.
Čas je za korak, na katerega čakamo več kot deset let
Pogoje, ki jih imajo na Brdu pri Kranju, in podporo, ki jo nudi Nogometna zveza Slovenije, bi najboljšim slovenskim nogometašem in strokovnemu vodstvu verjetno zavidala tudi kakšna precej močnejše reprezentance. Denimo tiste, s katerimi bi se lahko družili, če bi jih žreb postavil v kvalifikacijsko skupino B. V njej so Francija, Nizozemska, Irska, Grčija …
Informacije o prodaji vstopnic za nedeljsko tekmo s povsem neatraktivnim San Marinom, dajejo vedeti, da se vrača tudi podpora javnosti. Slovenski nogometaši in selektor imajo na voljo vse, da jim tokrat zares uspe.
Ampak to je le teorija. Besede, ki jih bo v dejanja treba spremeniti na igrišču. Fantje, oder je vaš. Ni izgovorov, naj vam tokrat zares uspe!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!