Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Stadion Rajka Mitića, ki ga širše množice poznajo po imenu Marakana, je eno od najbolj kultnih športnih prizorišč v Evropi, zagotovo pa na področju nekdanje skupne države. Na prizorišču številnih legendarnih tekem in tekmovanj, na katerem se je z enim strelom spremenila nogometna zgodovina, so svoj pečat pustili tudi Slovenci.
Tekmo, ki bo na sporedu danes ob 20.45, si boste lahko ogledali v prenosu na SK.
Marakana danes sprejme 55 tisoč ljudi, v preteklosti pa se je na stadionu, zgrajenem leta 1963, večkrat zbralo tudi več kot sto tisoč ljudi. Je največji stadion v Srbiji in tudi največji na področju nekdanje skupne države.
Od leta 2004 nosi ime po Rajku Mitiću, čigar kip stoji pred njim. Po prvemu kapetanu Crvene zvezde, ki je njen dres branil od ustanovitve kluba do leta 1958. Prva zvezdina zvezda, kot so dejali temu legendarnemu pokojnemu napadalcu.
Marakana je bila prizorišče številnih nepozabnih tekem in tekmovanj. Tukaj je Ajax leta 1974 z golom legendarnega Johnnyja Repa z zmago nad Juventusom z 1:0 v finalu pokala državnih prvakov prišel do tretjega v nizu treh evropskih naslovov, ki jih je osvojil v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Tukaj se je, v finalu evropskega prvenstva 1976, “rodila” tudi panenka, kot pravimo prefinjenim, predrznim strelom z enajstih metrov, ki jih v današnjem nogometu vidimo pogosto. Na Marakani smo videli prvo, ko je za tak strel v finalu proti Zahodni Nemčiji legendarni Viktor Panenka in Češkoslovaški prinesel njen edini evropski naslov.
Je pa na Marakani svoj pečat pustilo tudi nekaj Slovencev. Medtem ko na ne prav veliko oddaljenem stadionu JNA velikega tekmeca Crvene zvezde, Partizana, še danes s spoštovanjem izgovarjajo imena Zlatka Zahovića, Srečka Katanca, Darka Milaniča in Djonija Novaka, se na Marakani vse začne z Markom Elsnerjem.
Pred dvema letoma preminuli legendarni slovenski branilec je rdeče-beli dres nosil med letoma 1983 in 1987. V tem času je zbral 128 nastopov in dosegel tri gole. Bil je jugoslovanski prvak leta 1985 in osvojil jugoslovanski pokal leto pozneje.
Mile Ačimović je nosil kultno številko 10
Pozneje je bil krajši čas član Crvene zvezde tudi nekdanji legendarni slovenski vratar Marko Simeunović, ki pa je imel vlogo rezervista in priložnosti med vratnicama beograjskega nogometnega velikana ni dočakal. Na Marakani je bil med letoma 1989 in 1990, potem pa odšel v Napredak. Naslov evropskega prvaka, ki ga je Crvena zvezda kot edini jugoslovanski klub osvojila leta 1991, je zgrešil za eno leto.
Precej globlji pečat je na Marakani pustil Milenko Ačimović, ki je bil član Crvene zvezde med letoma 1998 in 2002, ko je odšel v londonski Tottenham. Bil je ljubljenec navijačev in nosil kultno številko 10, osvojil je kar pet lovorik. Dvakrat je bil državni, trikrat pa pokalni prvak.
Naslednji slovenski nogometaš v Crveni zvezdi je bil leta 2009 Mirnes Šišić, ki pa je v njenem dresu zdržal le pol leta. Odigral je vsega 12 tekem.
Slaviša Stojanović in sezona, v kateri so bili Slovenci hit
Najbolj slovensko obarvana je bila Crvena zvezda zagotovo v sezoni 2013/14, ko jo je do naslova državnega prvaka, prvega po dolgih sedmih letih čakanja, popeljal nekdanji slovenski selektor Slaviša Stojanović, ki v Beogradu zavoljo tega še danes uživa status zvezde.
Do velikega uspeha je prišel s pomočjo dveh rojakov. Nejc Pečnik je v 28 prvenstvenih nastopih dosegel sedem golov. Dejan Kelhar, ki je v Beograd prišel pozimi, je v drugi polovici sezone odigral 15 tekem.
Za svojega smo Slovenci vzeli tudi legendarnega lani preminulega Ivana Toplaka, ki velja za eno od legend Crvene zvezde. Nekdanji srbski napadalec se je v Slovenijo z družino preselil med drugo svetovno vojno in tam živel do smrti. Z Beograjčani je bil štirikrat jugoslovanski prvak in za Crveno zvezdo v 210 nastopih dosegel kar 144 golov. Pozneje se je na Marakani izkazal tudi v vlogi trenerja.
Za konec na hitro omenimo še Aleksandra Rodića. Naturaliziranega slovenskega reprezentanta, ki je bil član Crvene zvezde kratek čas na prelomu tisočletij, a takrat slovenskega državljanstva še ni imel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!