Naš pogled: kako je zrasla evropska Olimpija?

Leto 2023 je bilo leto ljubljanske Olimpije. Foto: Aleš Fevžer

Pogled v zakulisje uspehov ljubljanske Olimpije, ki je po dvojni kroni zdaj spisala še svojo evropsko zgodovino.

Leta 2016 je Ljubljana dočakala tisto, kar so navijači zeleno-belih čakali dolgih dvajset let. Olimpija je prvič po letu 1995 in sploh prvič v novem ustroju kluba postala državni prvak in rane navijačev, ki so z njo potovali prek ‘njive in travnikov’ pete slovenske lige, so bile vsaj malce zaceljene.

V naslednjih letih so si zmaji še dvakrat pokorili nogometno Slovenijo. Dvojna krona v sezoni 2017/2018 je nosila podpis Igorja Biščana, lanskoletna pa Alberta Riere. Kar je Olimpiji manjkalo o vselej prisotnih primerjavah z večnimi tekmeci iz Maribora, so bili evropski uspehi, ki so zaradi številnih takšnih in drugačnih prevratov v zmajevem gnezdu vselej izostali.

Najbližje Evropi je bila Olimpija v sezoni 2018/2019, ko je v ‘play-offu’ lige Evrope izgubila proti spartaku iz Trnave.

Trditi, da je Olimpija z uvrstitvijo (vsaj) v konferenčni del lige prvakov ujela renome evropskega Maribora, bi bilo smešno. A v isti sapi mirno priznavamo, da gre za zgodovinski podvig, ki je prebudil pogosto zaspano nogometno Ljubljano. Vemo, da je prestolnica (raz)vajena od velikih spektaklov mednarodnega nivoja in te jim bodo zmaji zdaj končno prinesli na domači prag stadiona Stožice.

Kaj se skriva v zakulisju velikega uspeha zmajev? Pametne odločitve. Za takšno se bo očitno izkazala celo ta, da je uprava kluba odpustila super uspešnega in popularnega trenerja Alberta Riero in ga zamenjala s precej bolj mirnim ter analitičnim Joaom Henriquesem. Slednji je proti Ludogorcu dokazal, da so z njegovim imenovanjem pri Olimpiji zadeli v polno. Portugalec, ki šele spoznava svojo ekipo, je do potankosti preučil igro nasprotnika ter izkoristil vse njegove šibkosti. Ter s tem v Ljubljani že spisal zgodovino. Ni slabo za dober prvi mesec v novi službi, kajne?

Vstal je in zaploskal: epski podvig Olimpije skozi Obrezov mikrofon (VIDEO)

Evropa

2. Avg 2023 3

Evropa

2. Avg 2023 3

Mož, ki je ferrari odpeljal v evropsko jesen

Evropa

2. Avg 2023 0

Evropa

2. Avg 2023 0

Čeprav je Olimpija to poletje šla skozi nekatere spremembe in se je denimo poslovila od Alberta Riere, Maria Kvesića in Đorđeta Crnomarkovića, lahko poletje v zmajevem gnezdu pravzaprav označimo kot mirno. Sploh v primerjavi s tem, kar se je dogajalo v preteklosti, še posebej v turbulentnem obdobju Milana Mandarića, ko so Ljubljančani v Evropi z ritjo za seboj podirali vse, kar so na domačih zelenicah mukoma gradili z rokami.

“Dokler smo v Evropi, ne prodajamo naših najboljših igralcev,” je večkrat odločno poudaril športni direktor kluba Goran Boromisa. Hrvat, ki je v funkcionarski karieri prvič prevzel tako pomembno funkcijo, je svojo besedo držal. Timi Max Elšnik je po dvojni kroni ostal v dresu Olimpije in jo s predstavami kariere kapetansko odpeljal v Evropo. Matevž Vidovšek nepozabno lansko sezono še nadgrajuje z epskimi evropskimi podvigi, Svit Sešlar zapira usta tistim, ki menijo, da ni dovolj kakovosten za kaj več, kot je slovenski nivo. Marcel Ratnik je dragulj, čigar razvoj spremlja ‘pol Evrope’.

Timi Max Elšnik je simbol uspehov Olimpije v zadnjem letu.

Nasploh se za zdaj zdi, da Boromisa, ki se je skrivnosti nogometnega posla učil od mojstrov pri zagrebškem Dinamu, s skoraj vsako potezo zadane v polno. Po neslavnem slovesu od Roberta Prosinečkega je za njegovega naslednika izbral Alberta Riero, kar je bil zadetek v polno. Zdaj se zdi, da je bil za evropske ambicije Olimpije prava izbira tudi izkušeni Joao Henriques.

Kar se tiče kadra, je lani v Bosni in Hercegovini našel izstopajočega Agustina Doffa in ga pripeljal v Ljubljano. Zmanjkuje nam presežkov za predstave Argentinca v zeleno-belem dresu. Čeprav je ob gledanju vrhuncev tekem manj opazen kot denimo Sešlar, Elšnik in Vidovšek, je Doffo neugasljivi motor Olimpijine igre. In verjetno celo tisti, čigar odhod bi bilo najtežje nadomestiti.

Ko je maja 2022 Agustin Doffo prišel v Olimpijo, iz tega nismo delali prevelikega pompa. Pa bi ga morali. Foto: NK Olimpija

Ne pozabimo niti na portugalsko falango Rui Pedro, David Sualehe in Jorge Silva, ki ravno tako več kot upravičuje svoj prihod v dres z zmajem na prsih. Če odmislimo lapsusov polno predstavo v Razgradu, je tudi Ahmed Muhamedbegović očitno popolnoma dostojna zamenjava za Crnomarkovića. Sinoči je odigral sijajno tekmo.

Zdaj je torej Olimpija v Evropi, kar pomeni tudi zajeten priliv Uefinega denarja, ki bo dobrodejno deloval na s pajčevinami prepredeno vrečo denarja, s katerim razpolagajo v športnem delu Olimpije. Prevzem kluba iz rok Milana Mandarića je bil poln okostnjakov in omare, stari dolgovi še niso poplačani in že nastajajo novi, ki jih bodo morali v pisarnah na Dunajski cesti karseda hitro sanirati. Tudi v izogib temu, da jim Evropa recimo v naslednji sezoni celo zapre svoja vrata.

Goran Boromisa je v letu dni na mestu športnega direktorja zmajev povlekel bistveno več dobrih kot slabih potez.

A verjamemo, da bo del evropskih milijonov namenjen tudi dodatni krepitvi kadra. Še eden ali dva ‘kapitalca’ bi Olimpiji zagotovila konkurenčnost tudi v evropski jeseni, predvsem pa bi zakrpala luknje, ki bodo nastale po prodaji kakšnega izmed nosilcev igre. Te se bodo namreč zgodile, takšen je pač življenjski cikel slovenskih klubov. A končno se bodo v Olimpiji zgodile takrat, ko se morajo. V Evropi.