Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po včerajšnji zmagi Slovenije nad Severno Irsko v kvalifikacijah za Euro 2024 (4:2) nogometna Slovenija opeva predvsem navezo Andraž Šporar - Benjamin Šeško. Upravičeno? Upravičeno. Avtorja treh od štirih slovenskih zadetkov sta v resnici najbolj zaslužna za to, da so varovanci Matjaža Keka prišli do izjemno pomembnih točk v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo, a v isti sapi velja izpostaviti tudi slovenskega kapetana Jana Oblaka, ki je v zaključku tekme z nekaj obrambami poskrbel za to, da se v končnici srečanja ne bi slovensko veselje spremenilo v konec sanj o Euru.
Že dolgo ga na druženju z mediji nismo videli tako sproščenega in nasmejanega. Zagotovo je razlog za to zmaga Slovenije proti Severni Irski (4:2), verjetno pa tudi zaceljena poškodba vratu, ki ga je v zaključku lanske sezone oddaljila od zelenic in mu preprečila sodelovanje na junijski reprezentančni akciji.
Čeprav nam radovednost (skorajda) ni dala miru, nismo prekršili svojega načina novinarskega poročanja in slovenskega kapetana Jana Oblaka nismo povprašali o tem, ali je razlog za njegovo dobro voljo tudi urejeno zasebno življenje, v katerem se zadnje čase tesno druži s srbsko teniško igralko Olgo Danilović. A nenazadnje je povsem vseeno, kaj je glavni razlog za nasmeh kapetana. Dokler bo vesel in zadovoljen, do takrat smo lahko prepričani, da bo šlo slovenski reprezentanci vsaj tako dobro, kot ji je šlo včeraj, ko na izjemno pomembni tekmi ni klonila pod pritiskom rezultata, ampak se je proti Severni Irski Slovenija razveselila novih treh točk v boju za Euro 2024, ki ga prihodnje leto gosti Nemčija.
“Že dolgo govorim o tem, da so moje sanje uvrstitev na evropsko ali svetovno prvenstvo. Žal pa o tem samo govorim, saj nam še ni uspelo. Verjamem, da nam tokrat lahko. Verjamem v ekipo, verjamem, da smo na dobri poti. Zdaj moramo zmagati še proti San Marino, potem pa iti z mirnimi glavami v oktober in november. Skupina je zahtevna, za nastop na Euru se borijo štiri reprezentance,” pred nadaljevanjem kvalifikacij razmišlja številka ena slovenske izbrane vrste.
Nič ne bo imel proti, če bodo tekme zdaj reševali drugi
V zadnjih letih je bilo precej reprezentančnih ciklusov, v katerih je Slovenija rezultatske cilje (kolikor toliko) izpolnjevala predvsem zaradi dejstva, da ima v svojih vrstah enega najboljših vratarjev na svetu. Zdaj je drugače, razigran je tudi napad Slovenije, na čelu katerega sta Benjamin Šeško in Andraž Šporar, njun kapetan pa jima ne bo niti malo zameril, če bodo v naslednji eri za slovenske zmage najbolj zaslužni tisti, ki zabijajo gole.
“Zagotovo je bolje, da je največje orožje Slovenije napad. Če se želiš nekam uvrstiti, potem potrebuješ zadetke. Danes so naši napadalci odigrali odlično. Takšni so že ves teden na treningu, takšni so bili tudi na ogrevanju in pred tekmo sem imel v slačilnici glede tega res dober občutek. V obrambi bomo morali vse skupaj še izboljšati. Prejeli smo prepoceni zadetka. Na resnih tekmah, saj ne, da ta ni bila resna, ampak proti še težjim tekmecem nas to lahko kaznuje. Če bodo naši napadalci zadržali takšno formo, mi pa izboljšali obrambo, nas čaka še lepa prihodnost,” je prepričan slovenski kapetan.
Mučno obdobje je k sreči mimo
Poškodba vratu, ki je slovenskega kapetana v zaključku lanske sezone oddaljila od zelenic, je zdaj preteklost. V zaključku tekme s Severno Irsko je Oblak znova dokazal, kako pomemben člen reprezentance je njen prvi vratar. Gostje so ob padcu slovenske koncentracije v zaključku prišli do nekaterih nevarnih strelov z glavo, ki pa jih je škofjeloška hobotnica pospravljala v svoje naročje.
“Poškodba je bila kar zapletena. Za mano so težki meseci in trenutki. Trenutno pa se počutim odlično, zelo sem vesel in zadovoljen, da lahko spet pomagam na igrišču. Nisem vajen biti ob njem, mučno je gledati soigralce, ko ne moreš biti z njimi na igrišču in jim pomagati. Najtežje je bilo dejstvo, da nisem natančno vedel, kdaj bo z mano vse v redu. Verjel sem v to, da se bo uredilo brez operacije. Delal sem in čakal. Mučni so bili tedni, ko ni bilo napredka, ko pa je bil viden, mi je bilo iz dneva v dan lažje. Izpolnil sem cilj, da sem do začetka nove sezone na igrišču. Upam, da zdaj s tem ne bo težav,” se na eno izmed težjih poletij v karieri ozira slovenski kapetan.
Najprej vozovnica v Nemčijo, nato razmislek o navijaški evforiji
V Sloveniji se znova rojevajo zametki nogometne evforije, kar kaže tudi vnovična organiziranost navijačev. Skupina petdesetih, pod imenom Združeni navijači Slovenije, je sinoči vodila navijaške napeve v Stožicah, ki so nedvomno lahko še številčnejši, glasnejši in malce manj gostilniški. A zametki so dobri in v tem duhu bi veljalo nadaljevati vse do Eura 2024, ko prvenstvo v Nemčiji ponuja sijajno priložnost za masovno navijaško odpravo na veliko tekmovanje. S tem se strinja tudi kapetan.
“To bi bilo super, a ne razmišljamo tako daleč. Že od začetka kvalifikacij opozarjam, da moramo iti tekmo po tekmo. Končni cilj je nastop na Euru, a najpomembnejša je naslednja tekma. Če na naslednji tekmi ne zmagaš, si takoj v težavah. V kvalifikacijah ni tako kot v prvenstvu, kjer je 38 krogov in si lahko privoščiš spodrsljaj. V kvalifikacijah te vsak spodrsljaj kaznuje. A verjamem v to ekipo. Verjamem, da nam bo uspelo. Lepo pa je, ko nekdo navija zate. To je vedno dobrodošlo in dodatna pomoč. Celoten stadion, ne le ta skupina navijačev, si zasluži vse čestitke. Verjamem, da bodo na naslednji domači tekmi še glasnejši. Po tekmi smo jim zaploskali, na koncu je to njihova zasluga. To si zaslužijo. Upam, da bo vzdušje na tekmah Slovenije vedno boljše.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje