Ekipa magazina Pod prečko se je odpravila na Brdo pri Kranju in na Nogometni zvezi Slovenije obiskala enega izmed pomembnejših igralcev v zgodovini slovenskega nogometa. V Prvi ligi Telemach je osvojil tri naslove, se dokazoval pri velikih tujih klubih, poskrbel za vstajenje nove Olimpije in dosegel gol, ki je Sloveniji prinesel prvo veliko tekmovanje. Gost v rubriki Pogovor z legendo je tokrat Miran Pavlin.
Direktor reprezentanc se je z nogometom začel ukvarjati relativno zgodaj, a tudi hitro postal zelo tekmovalen: “Ljubezen do nogometa se je rodila, ko sem bil star šest ali sedem let. Starejši brat je igral nogomet pri Britofu iz Kranja. Želel sem ga posnemati, zato sem začel zahajati na igrišča.” Veliko mu je dala nogometna ulica, kjer je pilil svoje znanje in iznajdljivost ter skušal posnemati svojega idola: “Brez ulice takrat ni šlo, v določenih primerih bi bilo dobro, da bi bilo tako tudi danes, a se svet spreminja. Idol je bil vedno Diego Maradona. Še danes mislim, da je največji nogometaš vseh časov.”
V najstništvu si ni predstavljal, da bo nekoč lahko živel od nogometa. V Jugoslaviji slovenski igralci velikokrat niso bili cenjeni, zato je bila osamosvojitev Slovenije ključna. Po nastanku Prve lige Telemach so mladi igralci, med katerimi je bil tudi Pavlin, hitro dočakali priložnost in se začeli prebijati med nosilce igre v vseh klubih: “Iz Slovenije se je bilo v naši nekdanji skupni državi Jugoslaviji težko prebiti do reprezentance. Nihče ni zares verjel, da bi lahko živeli od nogometa. Slovenska liga je po ustanovitvi iz leta v leto napredovala, začetki pa so bili polni entuziastov v klubih, ki jih morda danes manjka.”
Bundesliga je bila moj ultimativni cilj
Po preboju v prvo ekipo kluba Živila Naklo je sledila hitra selitev k ljubljanski Olimpiji, ki je bila po osamosvojitvi vodilni slovenski klub. Pavlin je v prestolnici hitro postal nosilec igre, osvojil dva naslova in se kot reprezentant leta 1996 preselil v državo, ki je zanj predstavljala nogometni sveti gral. “Vedno sem bil osredotočen na to, če bom kdaj lahko igral na najvišji ravni. Rojen sem na Gorenjskem, kar pomeni, da sem na pol German. V šolah smo se učili nemškega jezika, satelitske antene so lovile SAT 1, zato smo ob sobotah gledali oddajo RAN, kjer smo videli vse gole in posnetke bundeslige. Vsi na Gorenjskem smo bili zasvojeni in smo še zasvojeni z nemško ligo,” se otroškega sanjarjenja spominja Pavlin in nadaljuje: “Bundesliga je bila zame tisti največji izziv, zato sem priložnost želel izkoristiti in priti do kluba, ki je igral na tej ravni. To je bil na koncu Freiburg. Pot je bila težka, bila pa je moja dokončna afirmacija kot fizično pripravljenega igralca.”
Kariera Mirana Pavlina:
- Klubi v članski karieri: Živila Naklo, Olimpija, Dynamo Dresden, SC Freiburg, Karslruher SC, Porto, Olimpija, Olympiakos Nicosia, APOEL, Olimpija Ljubljana, Koper.
- Statistika v Prvi ligi Telemach: 136 nastopov in 29 golov.
- Statistika za reprezentanco: 66 nastopov in 5 golov.
V Nemčiji je sicer najprej igral za Dynamo Dresden, od koder se je preselil k Freiburgu. S Freiburgom se je iz 2. bundeslige prebil med elito in izpolnil otroške sanje. Pozneje je v Nemčiji igral še za Karslruher, prav v tistem obdobju pa s Slovenijo spisal prvo nogometno pravljico. Usoda je želela, da je svoj reprezentančni prvenec dosegel na do tistega trenutka največji tekmi za Slovenijo. Na povratnem obračunu dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo je poskrbel za remi v Ukrajini in Slovenijo popeljal na evropsko prvenstvo.
“Moj gol je bil posledica vseh odrekanj v življenju in odrekanj celotne generacije v celotnih kvalifikacijah. Brez tega do tega gola sploh ne bi prišlo. Podoživeti ta gol pa je nekaj neverjetnega. Da dosežeš gol, s katerim boš za večno zapisan kot strelec, ki je prvič odpeljal državo na veliko tekmovanje, je neverjetno. Več v življenju ne moreš doseči. Vsak tak trenutek pride, ker si pred tem v življenju nekaj naredil dobro. Naredili smo tudi veliko slabih stvari, a več dobrih, zato te to nagradi. Tudi danes vse delam 100- ali celo 120-odstotno. Le tako pridejo rezultati.”
Nogomet je v Sloveniji številka ena
V Sloveniji je bil v času Jugoslavije nogomet vselej v ozadju. Najuspešnejši so bili naši zimski športniki, v ekipnih športih so bili najuspešnejši rokometaši. Tudi po osamosvojitvi se trend nekaj časa ni spremenil, zgodovinski uspeh Slovenije leta 1999 pa je vse postavil na glavo. Nogomet je v drugem tisočletju našega štetja globalno gledano le še pridobival priljubljenost, tudi na naših tleh zdaj ni nobenega dvoma, katera športna panoga je najbolj priljubljena. “Še pred nekaj leti sem poslušal, da nogomet ni številka ena, z evropskim prvenstvom v Nemčiji pa vsi Slovenci, tudi tisti, ki imajo malo manj radi nogomet, razumejo, da je nogomet in vedno nogomet na vrhu. Stožice smo razprodali v štirih minutah, to samo potrjuje, da je nogomet številka ena.”
“Ljudje leta 1999 niti sami niso verjeli v uspeh. Ko se je to zgodilo, smo bili priča neverjetni evforiji. Ljudem se je zmešalo. Na bencinskih črpalkah so nas ogovarjale babice. To je bila revolucija nogometne Slovenije.”
Po uvrstitvi na evropsko prvenstvo je Slovenija leta 2002 premierno zaigrala še na svetovnem prvenstvu, Pavlin pa se je med tema uspehoma preselil k Portu, kjer je že pred tem navduševal prvi strelec slovenske reprezentance Zlatko Zahović. V Portu je bil Pavlin vsega 12 ligaških tekem in se podpisal pod en gol, vseeno pa iz Portugalske odnesel veliko pomembnih življenjskih lekcij. “Porto je kot klub vajen delati nogomet in ne samo uživati. Med Nemčijo in Portugalsko je sicer veliko razlik v slogu življenja. V bundesligi sem v Freiburgu igral brez velikega pritiska, v Portu pa je bil kot evropski velikan po vsakem remiju pritisk neverjeten. Zmagovalno mentaliteto sem osvojil v Portu, in to je dokaz, da je to eden izmed največjih klubov na svetu.”
Slovenska liga brez Olimpije in Maribora nima smisla
Po epizodi pri Portu se je za kratek čas vrnil k Olimpiji in se nato še zadnjič podal na tuje. Na Cipru je igral za Olympiakos iz Nicosie ter APOEL. Pri slednjem je že naznanil slovo od profesionalne kariere, a se je ekspresno vrnil na zelenice. Po povabilu Primoža Glihe se je v navezi z nekaterimi vrstniki in mladimi igralci z zelenim srcem lotil oživljanja Olimpije, ki je po sezoni 2004/2005 zaradi finančnih težav propadla. Najprej se je projekt imenoval NK Bežigrad, leta 2008 se je vrnilo ime NK Olimpija Ljubljana. “Slovenska liga brez Olimpije in Maribora nima smisla. Nujno je bilo pripeljati Olimpijo nazaj. Odrekanj je bilo veliko.”
A vsa odrekanja so bila ekspresno nagrajena. Olimpija se je vsako leto prebila v višjo ligo in se ekspresno uvrstila v Prvo ligo Telemach. Pavlin na omenjeno obdobje gleda zelo čustveno: “Za NK Bežigrad je od začetka in do preboja zagotovo nastopalo 60 igralcev. Vsa čast tem fantom, da so si vzeli čas. Včasih sem nad Olimpijo razočaran, saj so ti fantje zanjo igrali s srcem, tu ni bilo denarja. In da danes v klubu ni nobene zahvale, fotografije teh fantov. Spisali smo zgodbo za Guinnessovo knjigo rekordov, saj smo se v štirih letih prebili iz pete v prvo ligo, kar ni uspelo nikomur na svetu.”
Leta 2009 se je še zadnjič v karieri poslovil od Olimpije, kjer je pridobil izkušnje za začetek resne funkcionarske kariere. Slednjo je nadaljeval v Kopru, kjer je v sezoni 2009/2010 ob igranju opravljal še vlogo športnega direktorja in za konec kariere še zadnjič osvojil naslov državnega prvaka. Po epizodi s Koprom je pričakovano ostal v nogometu. Med drugim je z Zlatkom Zahovićem pisal izredno zgodbo v NK Maribor, v zadnjih letih pa se ustalil na Nogometni zvezi Slovenije, kjer opravlja funkcijo direktorja reprezentanc.
Za konec pogovora je ocenil še trenutno stanje slovenskega nogometa: “Nogomet je na najvišji ravni v zgodovini. V Sloveniji sicer pogrešamo ligo prvakov z Mariborom. Reprezentanca je spet na največjih turnirjih, imamo super igralce in ogromno mladih. Z reprezentanco do 21 let se bomo najverjetneje prvič iz kvalifikacij prebili na prvenstvo, tudi preostale selekcije so odlične. Klubi so v dobrem finančnem stanju. Odlično bi bilo, če bi se proračuni še dvignili, a dolgov ni, klubi so zdravi. Zveza s televizijskimi pravicami in s pomočjo Uefe dodatno financira klube. Nogomet gre svojo pot in nogomet bo šel še višje.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje