Kaotična sezona, ki odpira več vprašanj kot odgovorov

nogomet nk maribor ante šimundža nk celje damir krznar

Foto: Jure Banfi

Ko potegnemo črto pod slovensko nogometno sezono, jo moramo označiti kot precej kaotično. V skladu z napovedmi prvak ni ne Maribor in ne Olimpija, večji del prvoligašev pa namesto mirnega dopusta čaka nemiren razmislek o svoji prihodnosti.

Menjave v prvih minutah tekem, presuhe in premokre, celo blatne zelenice, zmage za zeleno mizo, hoja po sivi coni in kršenje pravil, navijaški izgredi, odstavljeni trener Maribora, ki je ob koncu sezone v Ljudskem vrtu dobil špalir za naslov prvaka, prvi strelec lige, ki je bil odrezan od ekipe in ‘na silo’ poslan v Turčijo.

Vse to je, ni drugega izraza kot … kaos letošnje sezone Prve lige Telemach. Sezone, ki pa je bila vseeno še kako zanimiva in je imela svoje junake. Sezone, ki je nenazadnje pokazala, da lahko nogometaši iz slovenske lige igrajo tudi v udarni postavi slovenske nogometne reprezentance, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo. Sezone, v kateri je imela Slovenija spet predstavnika v evropskih klubskih tekmovanjih. In sezone, v kateri je nase znova opozorilo kar nekaj mladih, talentiranih domačih fantov.

Jošt Pišek je eden tistih, ki je v zadnjih mesecih še kako opozoril nase. Foto: Jure Banfi

Naslov je šele začetek, a izzivalci ne spijo

Kakorkoli obrnemo, se po zaključku tekmovalnega obdobja najbolj prešerno smeji Celjanom, ki pa so po osvojeni državni kroni takoj dobili jasno navodilo vodstva kluba – naslov je sicer lepa stvar, a to je šele naš začetek.

Vložki, kakršne s strani ruskega milijarderja Maxima Denima, kapljajo v klubi z mesta ob Savinji, so za slovenske razmere ogromni. In naj bi se v prihodnosti še stopnjevali. Kdor bo želel grofe vreči s slovenskega prestola, zagotovo ne bo imel lahkega dela.

Kot glavni izzivalec v prihodnji sezoni se ponuja Maribor, a je tudi prihodnost vijolic v tem trenutku vse prej kot jasna. Na igrišču so že vidni obrisi neke druge, šampionske ere, kar je s svojim delom, pristopom in trenerskim podpisom v mesto ob Dravi vrnil Ante Šimundža.

A v isti sapi bodo vijolice od prihodnje sezone prvič v svoji zgodovini medse spustile tuje partnerje, ki bodo v klub zagotovo prinesli svoje poglede, ideje in slej kot prej oziroma sorazmerno s svojim vložkom tudi zahteve. Tudi nad prihodnostjo Maribora tako visi velik vprašaj.

Olimpija: ve se le to, da se nič ne ve

A ta vprašaj je bistveno manjši kot tisti, ki visi nad ljubljansko Olimpijo. V klubu iz prestolnice se namreč trenutno ve le to, da se nič ne ve. Nogometaši nimajo datuma, kdaj začnejo poletne priprave, tako ali tako pa ne vedo, kdo jih bo vodil. Da nad situacijo niso navdušeni, je odveč poudarjati.

Zadovoljni niso niti navijači, ki so na zadnji tekmi igralcem in upravi poslali jasno sporočilo, kaj si mislijo o stanju v klubu. Prazna tribuna navijaške skupine Green Dragons bi morala biti največje opozorilo za klubske odločevalce, da se s prihodnostjo Olimpije ne gre igrati.

Timi Max Elšnik, Igor Barišić, Goran Boromisa — Kdo, le kdo ve, kakšna bo podoba Olimpije v naslednji sezoni. Foto: Uroš Skaza

Kdo ve, morda bo Adamu Deliusu znova kakšno idejo o tem, kako naprej, prišepnil zmaj na tromostovju. Vse bolj se zdi, da se Olimpija res premika v cono, iz katere jo bodo lahko izvlekle le še nadnaravne sile.

Bravu je končno uspelo

V prestolnici pa ob izgubljeni Olimpiji živi tudi najbolj pozitivna zgodba letošnje sezone. Bravo je v tej sezoni končno dosegel to, kar je resno lovil že nekaj časa. Četrto mesto. Težava Šiškarjev je ta, da morda to celo ne bo dovolj za Evropo, kar pa ne spremeni dejstva, da je sezona Ljubljančanov popoln uspeh.

Aleš Arnol ni nadaljeval tam, kjer je končal Dejan Grabić, ampak je vse skupaj hitro dvignil še na višji nivo. Evropa bi bila lepa nagrada za moštvo, ki stavi na mlade, slovenske nogometaše in je na njih zgradilo svoj uspeh. Model, ki bi ga veljalo posnemati v manjših sredinah, a kaj ko se klubi (pre)pogosto odločijo za lažjo pot do tekmovalnosti in v tem pogledu stavijo na srednjerazredne tuje moči.

Mura, Bravo — Bravu lahko za opravljeno delo zgolj čestitamo. Foto: Jure Banfi

Primorsko iskanje identitete

Nekje v prostoru in času letošnje sezone se je izgubil tudi Koper. Trenerske in kadrovske menjave so terjale svoj davek, ekipa skozi sezono nikakor ni našla stabilnosti, v zaključku sezone so jo kanarčkom zagodle še sodniške odločitve in primorski prvoligaš je znova ostal brez Evrope.

Kako naprej, ostaja (malce se že ponavljamo) odprto vprašanje. Zagotovo lahko pričakujemo vnovičen val sprememb in iskanja klubske identitete, predvsem pa zdrave in motivirane slačilnice, ki bo Koper potisnila znova tja, kamor s svojo bogato tradicijo spada. Proti vrhu.

Koper - Domžale — Wisdom Sule je odkritje letošnje sezone. Foto: Aleš Fevžer

Domžale in Mura v slepi ulici

Ko smo že pri dodobra izgubljenih rdečih nitih, ne moremo niti mimo Domžal in Mure. Za obema kluboma je (pod)povprečna sezona, katere edina pozitivna točka je obračanje k domačim nogometašem, kar pa za zdaj ne enim ne drugim ne prinaša rezultata.

Ker tudi finančna slika ne enih ne drugih ni briljantna, Mura še vedno ni dobila novih investitorjev in vprašanje, če jih bo, lahko pričakujemo tako v Domžalah kot v Murski Soboti vrnitev h koreninam. Torej k mladim igralcem, ki veliko obetajo in potrebujejo čas ter okolje za razvoj, a je nogometna realnost takšna, da z njimi pač težko tekmuješ.

Mura Domžale — Meglena realnost Domžal in Mure. Foto: Jure Banfi

Kje bo v prihodnji sezoni igrala Rogaška

Na igrišču je izrazito pozitivno zgodbo spisala tudi Rogaška. Drugi del sezone črno-belih je bil naravnost sanjski, zimsko kadrovanje Slatničanov je bilo res opravljeno z odliko. Patrik Mijić, Ajdin Mulalić, Gal Kurež, Di Mateo Lovrć, Nikša Vujčić, Luka Kambič vse to so fantje, ki so ekipi absolutno dodali vrednost.

Ti fantje bodo skorajda zagotovo v naslednji sezoni igrali (vsaj) v nogometnem rangu Prve lige Telemach. Vprašanje je le, če v črno-belem dresu Rogaške. Ta namreč še vedno trepeta za svojo usodo oziroma licenco, ki bi jih obdržala med elito. Na igrišču so si to absolutno, absolutno zaslužili. Izven igrišča pa … No, saj sami veste, koliko takšnih in drugačnih pripetljajev so nam letos pripravili v Rogaški Slatini.

NK Rogaška je takole v Fazaneriji slavila zgodovinski uspeh – uvrstitev v finale pokala. Foto: Jure Banfi

Nekdo pač mora izpasti

Radomlje so se rešile črnega scenarija in neposrednega izpada v drugo ligo, prvoligaško usodo pa bodo reševale proti Nafti. Če bodo preživeli, bo sezona uspešna, če ne bodo, ravno nasprotno. Takšna pač je navadno realnost ekip, ki se krčevito borijo za obstanek.

So pa davek mladosti na koncu vendarle plačali pri Aluminiju. V Kidričevem so to sezono podirali starostne rekorde in na igrišče pošiljali vse mlajše zasedbe, na koncu pa se zaleteli v zid. Vsi ti mladi igralci, ki so z nastopi med elito nabirali izkušnje in si dvigovali ceno, so namreč zdaj z izpadom v drugo ligo izgubili na vrednosti. To je bil torej šumarski račun brez krčmarja, posledica pa slovo od elite. Zagotovo pa jo bodo rdeče-beli že v naslednji sezoni znova lovili.