Imate občutek, da že celotno poletje gledate slovensko odbojkarsko reprezentanco? Ni le občutek, ampak resnica. Poletja je že konec, akcij slovenskih odbojkarjev pa še ne. Pred njimi je glavni cilj sezone - Tokio in kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah v Parizu 2024.
Čeprav slovenski odbojkarji, odkar so del elite in nastopajo v najmočnejših tekmovanjih, ne pomnijo, kdaj so imeli bolj mirno poletje, letošnja reprezentančna akcija resnično meji na rob regularnosti.
Slovenska odbojkarska reprezentanca se je v tem poletju zbrala 8. maja, vse skupaj pa se bo končalo 8. oktobra (5 mesecev), ko bo v Tokiu odigrana zadnja kvalifikacijska tekma. Naši fantje se bodo v japonski prestolnici borili za zgodovinsko olimpijsko vozovnico.
Preverili smo, koliko časa so bili posamezni slovenski reprezentanti po končanih klubskih obveznostih prosti in ob tem prišli do neverjetnih ugotovitev. Najprej smo pod drobnogled vzeli mladega Roka Možiča, ki je bil v tem poletju ob odsotnosti poškodovanega Tončka Šterna tekmovalno med najbolj obremenjenimi v tem poletju.
Vse tekme slovenske izbrane vrste v Tokio si boste lahko ogledali ekskluzivno na Sportklubu.
Po 15 dneh počitka začetek priprav na trojno akcijo
Po odigranih 32 tekmah v dresu Verone se je njegova klubska sezona končala 30. aprila. Na voljo za počitek je imel 15 dni, saj se je pripravam, ki so jih Slovenci začeli že 8. maja, priključil z osemdnevnim zamikom, torej 16. maja.
Vse odtlej je del reprezentančne družine in tem času je odigral 27 tekem – 13 v ligi narodov, pet prijateljskih tekem in devet na evropskem prvenstvu, še sedem dodatnih pa ekipo čaka na Japonskem.
Po ligi narodov in do začetkov priprav na EuroVolleyja je imel 12 prostih dni, po koncu turnirja v Rimu in novega zbora za ključno misijo v sezoni – kvalifikacije za OI – pa so imeli reprezentanti le tri proste dni. Če izračunamo, pridemo do 30 “prostih” dni, med katerimi je opravljal tudi sponzorske obveznosti.
“Poljakoma” v petih mesecih le 20
Še deset dni manj počitka sta imela na voljo “Poljaka” Klemen Čebulj in Jan Kozamernik, ki sta s poljskim prvenstvom zaključila sezono šele 16. maja. Pripravam sta se na to priključila šest ni pozneje, 22 maja.
Iz Tokia neposredno v klub
Da odrekanje za slovenski grb dobi še dodatno težo, omenimo, da bo večina, če ne kar vsi, neposredno iz Tokia odpotovala v svoje klube, kjer se bodo priključili pripravam na novo sezono. Italijanska liga, kjer bodo v tej sezoni nastopali trije Slovenci – Rok Možič, Jan Kozamernik in Gregor Ropret – se začenja že 22. oktobra, Poljska, kjer, recimo, ostaja Klemen Čebulj, družbo pa mu bo delal Žiga Štern, pa še dva dni prej.
Primer Luka Dončić
V tem poletju so bili aktivni tudi slovenski košarkarji, ki so lovili odličje na svetovnem prvenstvu. Pod lupo smo tukaj vzeli prvega zvezdnika Luko Dončića in njegovo obremenitev v tem poletju. Slovenski košarkarski virtuoz je sezono v ligi NBA končal 8. aprila. Košarkarji so se za veliko akcijo tega poletja zbrali 17. julija, Luka pa se je ekipi priključil nekoliko pozneje. Ne po lastni volji, ampak njegova zavarovalna polica, ki mu jo je po dogovoru NBA-Fiba uredila Koškarska zveza Slovenije (KZS), predvideva le 28 dni priprav in seveda tekme svetovnega prvenstva.
Dončić je bil tako z reprezentanco skupno 42 dni, odigral je 13 tekem (8 na SP, 5 prijateljskih). Prvenstvo se je za slovensko reprezentanco v Manili končalo 9. septembra, v sredo (27. september) pa je Dončić začel s pripravami na novo klubsko sezono. Kljub temu, da ni povsem zdrav, bo v kadru Dallasa na pripravljalnih tekmah v Abu Dabiju 5. in 7. oktobra, ko se bodo dvakrat pomerili z Minnesoto.
OZS poskrbi za zavarovanje pogodb
Ko smo že pri zavarovanju košarkarskega zvezdnika, nas je zanimalo, kako je to dogovorjeno pri odbojkarjih? Po informacije o tem smo se obrnili na Odbojkarsko zvezo Slovenije (OZS). “Klubi tega od nas ne zahtevajo, a OZS za vse reprezentante uredi zavarovanje pogodb v času, ko traja reprezentančna akcija. To pomeni, da če se posameznik poškoduje in pozneje ne more igrati za klub, mu zavarovalnica krije plačo do trenutka, ko so se vrne na igrišče. V tem času poškodovan igralec ni plačilni listi kluba, ampak njegovo plačilo krije zavarovalnica. Torej, poleg tega, da so fantje nezgodno zavarovani, jim zveza krije še zavarovanje pogodb v primeru poškodbe,” nam je pojasnil generalni sekretar zveze Gregor Humerca.
Ob namigu, da tako zavarovanje ne more biti poceni, se je nasmehnil: “Tako bom rekel … Ne gre za kakšne astronomske zneske, ne moremo se primerjati z ligo NBA in NHL, ko gre za polico za Dončića ali Kopitarja, a za naše razmere je znesek kar visok.”
Po novem formatu še več akcije
Po dolgoletnem opozarjanju odbojkarjev na nori ritem, ki jih čaka vsako poletje, je svetovna odbojkarska federacija (FIVB) za “nagrado” potrdila nov format, ki bo v veljavo stopil leta 2025. Vse skupaj za igralce ne bo nič lažje, glede na to, da je do zdaj kdaj pa kdaj zgodilo, da ne ni bilo EuroVolleyja ali SP, bo zdaj reprezentance vsako poletje čakalo vsaj eno veliko tekmovanje.
Poleg lige narodov, v kateri so se slovenski odbojkarji zacementirali, bo vsako reprezentančno sezono na sporedu bodisi evropsko prvenstvo bodisi svetovno prvenstvo. Leta 2028 pa bo za najboljše na sporedu spet trojni program. Poleg lige narodov bo odbojkarje čakalo še evropsko prvenstvo in olimpijske igre v Los Angelesu.
Kaj je rešitev? Idealne ni
Več jih je, a ni idealne. Rešitev za igralce bi zagotovo bila selektivna izbira tekmovanj, a glede na to, da je trenutno v veljavi točkovnik za FIVB lestvico, ki najboljšim praktično ne dovoli, da počivajo, bo zelo težko. Ali bo nezadovoljen in utrujen igralec ali pa zveza, ki si želi rezultatov. Za majhno Slovenijo, ki ni Poljska, ki lahko sestavi tri praktično identične postave, bo zdelo težko najti srednjo pot.
V teh primerih bi zagotovo odreagirala tudi odbojkarska javnost, ki zna vsako igralsko odsotnost, četudi so tukaj tehtni razlogi, pozdraviti s slabo voljo, da ne rečemo jezo. Če kdo, jim tega veselja do zdaj niso dopustili odbojkarji, vprašanje pa je, kako bo v prihodnje.
V tem primeru nimajo nobene moči niti klubi, saj imajo igralci, kot je nam znano, v pogodbah klavzulo, da morajo biti igralci reprezentanci na voljo, denimo, od začetka maja do oktobra. To časovno obdobje FIVB spreminja glede na to dogodke v določenem poletju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje