Pred slovensko odbojkarsko reprezentanco je še tretji zaporedni polfinale na evropskih prvenstvih, v zadnjih osmih letih pa skupno že četrti. Prav leta 2015 se je s srebrno kolajno pod vodstvom takratnega selektorja Andree Gianija v Sofiji začela pravljica, ki še kar traja, traja in traja ...
Danes ob 18. uri slovenske odbojkarje čaka najpomembnejša tekma leta 2023. V dvorani PalaLottomatica se bodo namreč v polfinalu evropskega prvenstva spet srečali s Poljaki in skušali proti močnim tekmecem iz vzhodne Evrope nadaljevati sanjski niz. Od leta 2015, ko je Slovenija na EuroVolleyju osvojila prvo kolajno v zgodovini odbojkarskih svetovnih prvenstev, je Slovenija vselej končala pot Poljske v izločilnih bojev.
Pred osmimi leti v bolgarski prestolnici sta se ekipi srečali v četrtfinalu, zmaga pa je šele po petih nizih in pravi drami, ko so zapravili vodstvo z 2:0, a na koncu vseeno slavili, pripadla izbrancem takratnega selektorja Andree Gianija. Slovenci so bili uspešni tudi na naslednji stopnički, ko so v polfinalu bolj prepričljivo premagali Italijane (3:1), na zadnji stopnički pa so bili s 3:0 v nizih boljši Francozi. Kljub temu se je s srebrnim odličjem začela odbojkarska pravljica, ki ji kar ni videti konca.
Delno se je sicer prekinila dve leti pozneje prav na Poljskem, ko so Slovenci v predtekmovalni skupini zasedli šele tretje mesto, v repasažu za četrtfinale pa so bili boljši prav od domačinov (3:0). A pot ekipe pod vodstvom Slobodana Kovača se je končala že na prvi oviri izločilnih bojev, ko so bili prepričljivo močnejši (3:0) poznejši evropski prvaki Rusi.
Tri ‘italijanske’ kolajne, čas za prvo ‘romunsko’?
Na Odbojkarski zvezi Slovenije so za leto 2019, ko je bila država s sončne strani Alp tudi sogostiteljica prvenstva, znova angažirali italijanskega trenerja. In znova zadeli v polno. Alberto Giuliani je daleč najuspešnejšo generacijo na krilih polnih Stožic reprezentanco pripeljal vse do finala, po selitvi v Pariz zgolj za zadnji obračun pa so bili v mestu luči boljši Srbi (3:1). A druga srebrna kolajna je vseeno ostala zapisana v zgodovinski knjigi uspehov.
Giuliani je srebrno dobo nadaljeval tudi pred dvema letoma, ko je zaključek spet gostila Poljska. In še na četrtem prvenstvu so domače upe (drugič zapored v polfinalu) pokončali Slovenci. Odločeni, da gredo do konca, so se Slovenci v finalu odlično zoperstavili tudi Italijanom, a morali po vodstvu z 1:0 in 2:1 v nizih priznati premoč zahodnim sosedom.
Ne glede na spremembe na selektorskem položaju je Slovenija od leta 2015 najuspešnejša država po številu uvrstitvah med najboljše štiri. Glede na zgodovino ni čudno, da se jih poljski mediji pred današnjim spopadom bojijo. Sploh ko v zakup vzamemo številke.
V Sloveniji po zadnjem merjenju biva dobrih 2,1 milijona ljudi, medtem ko ima Poljska več kot 38 milijonov prebivalcev. Še precej višji sta številki, ko govorimo o Italiji (dobrih 58 milijonov) in Franciji (dobrih 68 milijonov prebivalcev) – potencialni tekmici Slovenije v boju za zlato ali bronasto kolajno. Da o številu in moči italijanskih in poljskih klubov ter tamkajšnjih lig v primerjavi s slovenskimi niti ne govorimo … Bo Gheroghe Cretu vseeno nadaljeval slovenski niz osvajanja odličij?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje