“Ni kolajne, a ta rezultat je plod dela vseh”

Jakov Fak
Jakov Fak. FOTO: Profimedia

Slovenska biatlonska reprezentanca je vse do zadnjega dne čakala na najboljši rezultat na letošnjem svetovnem prvenstvu. Jakov Fak je zablestel na tekmi s skupinskim startom in z le enim zgrešenim strelom osvojil šesto mesto. Kljub temu ni bil zadovoljen s predstavo na strelišču.

Z moško tekmo s skupinskim startom se je končalo svetovno prvenstvo v biatlonu na Češkem. Če Slovenke in Slovenci pred tem niso navdušili, je vtis ob zadnji priložnosti popravil kdo drug kot Jakov Fak. Pri 36 letih je pokazal, da se še vedno lahko kosa z najboljšimi. Osvojil je šesto mesto.

“Očitno imam še dinamit v nogah,” je v smehu začel pogovor s slovenskimi mediji. Nadaljeval pa je zelo doživeto in čustveno. “Zelo sem vesel, pa ne samo zaradi sebe, ampak zaradi vseh ljudi, ki delajo v reprezentanci. Seveda niso bile stopničke, ki so vedno zaželene. A ne gre vedno tako, kot si želiš. Tudi sezona pred prvenstvom ni potekala tako. Pred SP sem se ubadal s poškodbo, tako da tudi s tega vidika ni bilo enostavno,” je bil iskren po tekmi, na kateri je Norvežan Johannes Thingnes Boe izenačil rekord po številu zlatih kolajn na šampionatih. Tako kot njegov rojak Ole Einar Bjoerndalen jih je zbral 20.

“Čudovita tekma. Prvenstva ni bilo konec do konca te tekme. Odločen sem bil, dal sem vse od sebe za to kolajno. Še bolje bi bilo, če ne bi zgrešil strela na prvem streljanju. Za ta rekord je bilo vloženega veliko psihičnega truda, več kot fizičnega. Imam takšno telo, da mi ni treba veliko trenirati za dobro formo. Ampak o tem sem veliko razmišljal. Super je, da mi je uspelo,” je ob rekordu povedal 30-letni Norvežan.

Johannes Thignes Boe
Boe je ujel rojaka Bjoerndalna. Foto: Profimedia

Majhnost je naša prednost

Fak se je spomnil tudi na začetek dogajanja na Moravskem, ko se je slovenska ekipa zaradi specifičnih snežnih razmer znašla v zaostanku za največjimi. “Prednost naše ekipe in servisa, ki je zelo majhen, je, da zna dati glave skupaj. In tudi ko ne gre, brskati in poskušati. Ne pridete tako zgodaj na prizorišče in ne vidite, ampak mi smo eni prvih na progi. In eni redkih, kjer tudi tekmovalci preizkušamo smuči. Veliko smo vložili v ta dan, zato sem zelo vesel in ponosen. Zaradi njih. Ta rezultat je plod dela njih, trenerjev in tekmovalcev,” je še enkrat poudaril pomen celotne zasedbe.

Prvič po letu 2016, ko je bilo svetovno prvenstvo v Oslu, je dve posamični tekmi končal med deseterico. Deveti je bil še na individualni preizkušnji.

“Veliko je v tem. Tudi v sezonah, ko ni bilo rezultatov, je bilo vloženega veliko dela. Veliko smole sem imel z boleznimi, pred lanskim prvenstvom sem imel gripo. Takrat sem tekmoval napol bolan. Še zdrav človek težko tekmuje na tem nivoju. Ko bo enkrat vsega konec in bom zavrtel film nazaj, bom vse skupaj analiziral. Zdaj te sezone kar ’letijo’ mimo. Osredotočaš se na prihodnost, kaj si delal slabo in kako to popraviti. Izboljšave bom iskal, dokler ne zaključim,” se je spomnil na zdravstvene kalvarije iz preteklosti.

Foto: Profimedia

Puška spet ni ubogala

Dobitnik petih kolajn s svetovnih prvenstev je danes zgrešil tretji strel na drugem streljanju. Za tretjim Francozom Quention Fillonom Mailletom je zaostal 37 sekund, tako bi tudi z ničlo težko posegel po kolajni. Čeprav se ni zdelo, je Fak razkril, da je imel na strelišču, podobno kot na sobotni štafeti, težak dan.

Bolje od Faka – brez zgrešenega strela – sta tokrat nastopila samo drugi Latvijec Andrejs Rastorgujevs in sedmi Švicar Sebastian Stalder.

“Enostavno puška ni bila tam, kjer bi želel. Žal ni bilo takšne sproščenosti. In tudi forme, kot je bila na začetku januarja. Zadnji strel sem odložil in čakal. Zadel sem ga in to mi je prineslo dober rezultat,” je sklenil. In se pred podelitvijo (na ceremonijo je v biatlonu vabljenih najboljših šest tekmovalcev) na hitro ozrl še proti zaključku sezone. Tekmovalce čaka prost teden, nato pa še zadnja triada s tekmami na Norveškem, v ZDA in v Kanadi. “Za zdaj sladke skrbi,” je zaključil.

“Prvenstvo končujemo z dvema uvrstitvama med najboljših deset. Lani v Oberhofu smo imeli le eno takšno. Imeli smo še nekaj zelo spodobnih rezultatov, Dovžanovo 17. mesto na posamični tekmi, pa tri uvrstitve Lovra Planka med trideset tudi niso bile slabe, Lena je presenetila s 30. mestom na sprintu. Tisto, s čimer pa nikakor nisem zadovoljen, pa so štafetne tekme. Tako ženska kot moška, sploh na zadnji smo pričakovali veliko več, pa se nam nista izšli prav dobro,” pa je črto pod slovenskimi nastopi potegnil glavni trener Ricco Gross.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!