Žiga Jelar je bil zadnja leta stalni član prve ekipe slovenske reprezentance v smučarskih skokih. Povsem drugače je letos, ko mu kljub velikemu trudu nikakor ne uspe najti forme, ki ga je krasila v preteklih zimah.
“Zdaj vem, kako je, ko izpadeš iz svetovnega pokala. Načeloma se nato niti ne vidiš več v njem in si v rokah drugih. S tem ni nič narobe, a izgubiš stik z A-reprezentanco. Želim se znova vrniti na raven, ki sem jo sposoben doseči,” v pogovoru za Sportklub uvodoma prizna Žiga Jelar.
Smučarski skakalec je po uspešnih pripravah v letošnjo sezono vstopil z visokimi pričakovanji, a se hitro znašel v rezultatski krizi. Na uvodni postaji svetovnega pokala v Ruki na Finskem je skočil do 31. in 29. mesta, le malenkost boljši pa je bil z 31. in 26. dosežkom teden dni pozneje v olimpijskem Lillehammerju.
Sledila sta umik iz svetovnega pokala, kjer ga je zaradi letos zmanjšane kvote zamenjal Lovro Kos, in poskus vrnitve prek celinskega pokala, vendar želene forme še ni našel.
“Težko je biti v takšnem položaju, saj vse počneš tako kot ostali. Treninge začneš že 20. aprila, da vložiš ogromno dela, ur, priprav, a kot kaže, mora priti do trenutka, da se resetiraš oziroma še naprej iščeš fokus ter se ne obremenjuješ z nepotrebnimi stvarmi. Tolažim se s tem, da so se nekateri, kot je Halvor Ener Granerud, povsem umaknili.
A po prvih dveh postajah je bila tudi moja želja, da se umaknem, saj ni moj cilj, da se borim za izide okoli 20. mesta,” pove Jelar.
Najraje bi se usedel v avto in se umaknil od skokov
Ker podobno kot ostali Slovenci velja za rojenega letalca – predlani je osvojil mali kristalni globus v smučarskih poletih – je upal, da si bo samozavest lahko dvignil na svetovnem prvenstvu na Kulmu, a tik pred zdajci izvedel, da v Avstrijo ne bo odpotoval.
“Klic, da nisem bil izbran, me je močno potrl, saj sem upal, da bo glavni trener za prvenstvo v poletih izbral šesterico,” priznava Jelar, lani član zmagovite četverice na ekipni tekmi svetovnega prvenstva v Planici.
A po poškodbi Anžeta Laniška tik pred prvenstvom je sledil nepričakovan zasuk in 26-letnik se je nenadoma znašel med potniki za tekmovanje.
“Ponoči ob drugi uri zjutraj sem priletel iz Japonske, ob osmi uri zvečer pa izvedel, da naslednji dan potujem na prvenstvo. Težava je bila, ker nisem imel izdelanih dresov, saj sem bil na Japonskem zaradi razkoraka diskvalificiran,” kalvarijo, ki jo je preživljal konec januarja, opiše član skakalnega kluba iz Kranja.
Tako ne preseneča, da mu na treningu na kulmski letalnici ni uspelo poleteti dlje kot 180 metrov in je ostal brez nastopa na tekmi.
“Verjel sem. Mogoče bi bilo drugače, če prvi dan zaradi slabih vremenskih razmer ne bi odpadli trening in kvalifikacije. Tako pa je bil to še en dan, ko sem le razmišljal, želja po dokazovanju pa je rasla. Vem, da sem vse skupaj precej izsilil, a malo je tudi takih, ki bi tvegali še z nepreizkušeno opremo. V drugem poskusu sem v želji, da bi mi uspel preboj, poskušal še z drugim dresom, a sem se kar nekako že vdal. Ko si enkrat v takšnem položaju, je izredno težko. Najraje bi se usedel v avto in se umaknil od skokov,” razlaga sogovornik, ki so ga omenjene stvari psihično zelo izčrpale.
“Da ni nekega konkretnega načrta, je za glavo skakalca obremenjujoče. Zelo me jezi, ker sedaj nimam nekega sistema, saj me je prav to pripeljalo do najboljših rezultatov. Zagotovo si bom to začrtal za novo sezono. Najbolj te potre, ker ne dobiš rezultatske potrditve,” poudari, a doda, da skakalec pravzaprav nikoli natančno ne ve, kakšen je pravi recept za doseganje vrhunskih izidov.
“Včasih je dobro, da imaš tekme, da ne zaspiš pri konkurenčnih rečeh, ki jih vidiš pri ostalih. Fizično sem še bolje pripravljen kot lani, sem brez poškodb, brez bolezni, zato je zagotovo glava tista, ki odloča o stvareh.”
Tudi z neuspehi se moraš soočiti
Do konca sezone svetovnega pokala je le še slab mesec, zato je vprašanje, ali se bo Jelar v tem času vrnil v A-reprezentanco. Bo pa zagotovo nastopil na zaključku v Planici, kjer bo slovenska zasedba zaradi nacionalne kvote precej številčnejša kot na ostalih preizkušnjah.
“Grem iz tedna v teden. Nočem se preveč osredotočati na prihodnost. Seveda si želim leteti, a po drugi strani si nočem postavljati dolgoročnih ciljev. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Če ne drugega, bom lahko užival vsaj doma v Planici. Bom pa dal vse od sebe, da na naslednjih tekmah dobro nastopim in dokažem, da celo poletje nisem gledal v zrak,” ostaja optimističen slovenski orel, ki se ga sicer že zadnjih nekaj let drži precejšnja smola.
Spomnimo, da mu je že predlani življenje na glavo postavila okužba s koronavirusom, nemalo težav pa je imel tudi lani, ko se je poškodoval v pripravljalnem obdobju, nato pa na norveški turneji staknil hudo bakterijsko okužbo.
“Vse življenje je ena sama velika borba. Morda se me res drži določena smola, a na vse to gledam kot na nabiranje dodatnih izkušenj. Če se znaš po takšnih stvareh pobrati in priti na vrh, je to vredno veliko več kot same zmage. Tudi zato večkrat poudarim, da nisem športnik, ki bi mi bile stvari samoumevne. Vedno sem vedel, kako sem prišel do svojih dosežkov. A saj vemo, kako je. Tudi z neuspehi se moraš soočiti. Prej, ko se sam pri sebi pomiriš, bolje je,” še pripomni smučarski skakalec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje